Avtokratsko vodenje Občine Domžale: razlogi za zaskrbljenost?

0
319

V zadnjem času med občani narašča zaskrbljenost glede načina upravljanja Občine Domžale, ki ga nekateri označujejo kot avtokratskega. Takšna percepcija odpira pomembna vprašanja o transparentnosti, sodelovanju in demokratičnih procesih v lokalni skupnosti.

Občutek avtoritarnosti pri vodenju
Občani pogosto izpostavljajo občutek, da so ključne odločitve o razvoju občine sprejete brez njihovega sodelovanja ali soglasja. Nekatere odločitve, kot so odstranjevanje dreves, posegi v kulturno dediščino in gradbeni projekti, so bile po njihovih besedah izvedene brez predhodne obravnave v javnosti ali zadostne komunikacije z lokalno skupnostjo.

Pomanjkanje transparentnosti
Med najpogostejšimi očitki občanov je pomanjkanje transparentnosti. Občinski dokumenti, kot so poročila o izvedenih nadzorih, odločitve občinskega sveta ali informacije o načrtovanih investicijah, pogosto niso pravočasno objavljeni ali dostopni širši javnosti. Že vrsto let si občani želimo vpogleda v posnetke občinskih sej za nazaj, vendar županja Renata Kosec to na vse načine preprečuje s pravnimi sredstvi (enako je ravnal tudi nekdanji župan Toni Dragar). To zmanjšuje zaupanje občanov v lokalno oblast in odpira vprašanja o tem, ali so procesi vodenja skladni z načeli dobrega upravljanja.

Demokratični deficit v odločanju
Občina naj bi bila prostor dialoga in vključevanja vseh zainteresiranih strani, vendar občani vse pogosteje opozarjajo na enostranske odločitve, ki jih občinska uprava sprejema brez posvetovanja. Med primeri so spremembe prostorskih načrtov, rušenje kulturno-arhitekturnih objektov (vrtec na Savski cesti v Domžalah) ali posegi v naravno in kulturno dediščino (posek velikega drevesa v Parku Univerzale). Takšni primeri krepijo občutek, da je moč odločanja skoncentrirana v rokah ozkega kroga ljudi.

Že skoraj pozabljene krajevne skupnosti
V tem kontekstu je posebno pereče vprašanje delovanja krajevnih skupnosti (KS), ki so nekoč igrale ključno vlogo pri vključevanju lokalnega prebivalstva v proces odločanja. Danes pa so krajevne skupnosti večinoma zgolj formalnost na papirju, brez resničnega vpliva na lokalno dogajanje. Občani opozarjajo, da krajevne skupnosti ne opravljajo več svoje prvotne funkcije, ki je povezovanje prebivalcev, zbiranje pobud ter zastopanje interesov posameznih krajev.
Namesto da bi krajevne skupnosti delovale kot most med občinsko upravo in prebivalci, so zdaj večinoma spregledane, kar še dodatno krepi občutek, da lokalna oblast deluje brez soglasja ljudi.

Nadzorni organi pod drobnogledom
Vloga nadzornih organov, kot je Nadzorni odbor Občine Domžale, je ključen element zagotavljanja transparentnosti in odgovornosti. Občani pa opozarjajo na domnevno pasivnost nadzornega odbora, pomanjkanje javnih poročil in nedelovanje v skladu s pričakovanji. Zdi se, da nadzorni organi ne zagotavljajo zadostne ravni preglednosti in ne delujejo kot učinkovit korektiv lokalni oblasti.

Kako naprej?
Da bi se občanom povrnilo zaupanje, je nujno zagotoviti večjo preglednost in vključevanje prebivalcev v ključne procese odločanja. Redne javne razprave, objava informacij v realnem času in večja odgovornost nadzornih organov so ključni koraki k bolj demokratičnemu vodenju občine. Prav tako je treba ponovno oživiti krajevne skupnosti in jim omogočiti, da postanejo aktivni partnerji v upravljanju lokalnih zadev.

Občani Domžal so pokazali, da so pozorni in zahtevajo odgovorno upravljanje. Njihova zaskrbljenost je opomnik, da mora biti lokalna oblast transparentna, vključujoča in usmerjena v dobrobit skupnosti, ne le v interese posameznikov ali ozkih skupin (npr. županje in njene liste).

Oglasno sporočilo

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here