Sanacijska obnova vodotokov in hudournikov po poplavah
Na območju Občine Kamnik poteka več delovišč sanacijskih obnov vodotokov in hudournikov.
Direkcija RS za vode na podlagi izdelanega plana sanacije za izvedbo ureditev vodotokov po poplavah, skupaj s podjetjem Hidrotehnik, d. o. o. ter podizvajalci izvaja sanacijo po poplavah. Z urejanjem in sanacijami vodotokov po poplavah se v prvi vrsti zagotavlja večja pretočnost, čiščenje naplavin in plavja ter zavaruje poškodovane brežine vodotokov. Direkcija Republike Slovenije za vode je pripravila posebno aplikacijo, kjer lahko spremljate delovišča koncesionarja v občini Kamnik: https://poplave2023.evode.si/
Direkcija RS za vode na podlagi izdelanega plana sanacije za izvedbo ureditev vodotokov po poplavah, skupaj s podjetjem Hidrotehnik, d. o. o. ter podizvajalci izvaja sanacijo po poplavah. Z urejanjem in sanacijami vodotokov po poplavah se v prvi vrsti zagotavlja večja pretočnost, čiščenje naplavin in plavja ter zavaruje poškodovane brežine vodotokov. Direkcija Republike Slovenije za vode je pripravila posebno aplikacijo, kjer lahko spremljate delovišča koncesionarja v občini Kamnik: https://poplave2023.evode.si/
.jpg.jpg)
Oddelek za družbene dejavnosti
Rekonstrukcija in energetska sanacija Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Glasbene šole Kamnik
V preteklem tednu je izvajalec del družba Gradnik, d. o. o. nadaljeval s pogodbenimi deli energetske sanacije javnih objektov Glasbene šole Kamnik in Knjižnice FB Kamnik.
Izvajalec je na objektu Glasbene šole, telovadnice na Kajuhovi poti in Urada za delo Kamnik (stavba št. 2080 v k. o. Kamnik) nadaljeval z izvajanjem fasaderskih del. Na delu Glasbene šole ob Kajuhovi poti je izveden zaključni sloj fasadnega ometa, na okna so delno že nameščene zunanje žaluzije ter klimatske naprave, ob zaključku fasaderskih del pa je potrebno izvesti obdelavo cokla in namestiti mreže na svetlobne jaške ob objektu.
Izvajalec del je v preteklem tednu nadaljeval z vgradnjo novih oken na delu stavbe št. 1150 v k. o. Kamnik, in sicer na SZ delu objekta ob Ljubljanski cesti ter na delu objekta, kjer so prostori Glasbene šole ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Prav tako se nadaljujejo dela na objektu knjižnice. Izvajalec je nadaljeval z montažo opažnega sistema za namen betoniranja sten pritličja.
Gradbeni nadzor nad izvedbo del izvaja družba Domplan, d. d. s svojo ekipo nadzornikov in pooblaščenih inženirjev.
Rekonstrukcija in energetska sanacija Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Glasbene šole Kamnik
V preteklem tednu je izvajalec del družba Gradnik, d. o. o. nadaljeval s pogodbenimi deli energetske sanacije javnih objektov Glasbene šole Kamnik in Knjižnice FB Kamnik.
Izvajalec je na objektu Glasbene šole, telovadnice na Kajuhovi poti in Urada za delo Kamnik (stavba št. 2080 v k. o. Kamnik) nadaljeval z izvajanjem fasaderskih del. Na delu Glasbene šole ob Kajuhovi poti je izveden zaključni sloj fasadnega ometa, na okna so delno že nameščene zunanje žaluzije ter klimatske naprave, ob zaključku fasaderskih del pa je potrebno izvesti obdelavo cokla in namestiti mreže na svetlobne jaške ob objektu.
Izvajalec del je v preteklem tednu nadaljeval z vgradnjo novih oken na delu stavbe št. 1150 v k. o. Kamnik, in sicer na SZ delu objekta ob Ljubljanski cesti ter na delu objekta, kjer so prostori Glasbene šole ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Prav tako se nadaljujejo dela na objektu knjižnice. Izvajalec je nadaljeval z montažo opažnega sistema za namen betoniranja sten pritličja.
Gradbeni nadzor nad izvedbo del izvaja družba Domplan, d. d. s svojo ekipo nadzornikov in pooblaščenih inženirjev.
.jpg.jpg)
Energetska sanacija vrtca Antona Medveda Kamnik – enota Tinkara
Podjetje Arol, d.o.o. nadaljuje s toplotno izolacijo in izvedbo ovoja fasade v okviru pogodbenih del v sklopu energetske sanacije.
V notranjosti objekta se izvaja montaža toplotnih črpalk, v sanitarijah se nadaljuje polaganje keramike. V preteklem tednu do bili dobavljeni tudi sanitarni elementi.
Podjetje Arol, d.o.o. nadaljuje s toplotno izolacijo in izvedbo ovoja fasade v okviru pogodbenih del v sklopu energetske sanacije.
V notranjosti objekta se izvaja montaža toplotnih črpalk, v sanitarijah se nadaljuje polaganje keramike. V preteklem tednu do bili dobavljeni tudi sanitarni elementi.
Izvedba zunanje ureditve in postavitev montažnih tribun v Športnem parku Virtus
Občina Kamnik je konec maja začela s tretjo fazo urejanja Športnega parka Virtus, v okviru katere je bila izvedena postavitev novih montažnih tribun. Dela so obsegala celovito izvedbo zunanje ureditve, s čimer so bili zagotovljeni ustrezni pogoji za namestitev tribun in izboljšanje celotnega športnega kompleksa.
Najprej so potekala zemeljska dela, v sklopu katerih so odstranili humus, izvedli izkope, nato pa površine ponovno humuzirali in zatravili. Sledila so gradbena dela, med katerimi so pripravili in utrdili temeljna tla, vgradili robnike ter uredili nosilni slog. Površino za postavitev tribun so dodatno uredili s pranimi betonskimi ploščami. Izvedena so bila tudi betonska dela, ki so vključevala vgradnjo podložnega betona, opaževanje, namestitev armature ter betoniranje dveh armiranobetonskih temeljnih plošč. V tem sklopu so bile izdelane tudi stopnice, ki bodo omogočale varen in urejen dostop do tribun.
Zaključni del projekta je zajemal montažo dveh montažnih tribun in postavitev panelne ograje med območjem tribun in nogometnim igriščem, kar bo vplivalo na boljšo organizacijo in varnost na športnih površinah. Vrednost celotnih gradbeno-obrtniških in instalacijskih del je znašala 121.723,20 evra, izvedlo pa jih je Komunalno podjetje Kamnik, d. o. o. Nad izvedbo je bdel gradbeni nadzor podjetja Singrad, d. o. o.
Projekt postavitve montažnih tribun je bil uspešen tudi na razpisih. Na razpisu Fundacije za šport je Občina Kamnik pridobila 41.583 evrov nepovratnih sredstev, na razpisu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pa dodatnih 50.000 evrov. Pretekli teden je bilo od Upravne enote Kamnik pridobljeno tudi uporabno dovoljenje za novozgrajene tribune, kar pomeni, da bo objekt predan v upravljanje Zavodu za turizem in šport Kamnik. Tako je Športni park Virtus pridobil pomembno nadgradnjo, ki bo izboljšala pogoje za športne aktivnosti in obiskovalce.
Občina Kamnik je konec maja začela s tretjo fazo urejanja Športnega parka Virtus, v okviru katere je bila izvedena postavitev novih montažnih tribun. Dela so obsegala celovito izvedbo zunanje ureditve, s čimer so bili zagotovljeni ustrezni pogoji za namestitev tribun in izboljšanje celotnega športnega kompleksa.
Najprej so potekala zemeljska dela, v sklopu katerih so odstranili humus, izvedli izkope, nato pa površine ponovno humuzirali in zatravili. Sledila so gradbena dela, med katerimi so pripravili in utrdili temeljna tla, vgradili robnike ter uredili nosilni slog. Površino za postavitev tribun so dodatno uredili s pranimi betonskimi ploščami. Izvedena so bila tudi betonska dela, ki so vključevala vgradnjo podložnega betona, opaževanje, namestitev armature ter betoniranje dveh armiranobetonskih temeljnih plošč. V tem sklopu so bile izdelane tudi stopnice, ki bodo omogočale varen in urejen dostop do tribun.
Zaključni del projekta je zajemal montažo dveh montažnih tribun in postavitev panelne ograje med območjem tribun in nogometnim igriščem, kar bo vplivalo na boljšo organizacijo in varnost na športnih površinah. Vrednost celotnih gradbeno-obrtniških in instalacijskih del je znašala 121.723,20 evra, izvedlo pa jih je Komunalno podjetje Kamnik, d. o. o. Nad izvedbo je bdel gradbeni nadzor podjetja Singrad, d. o. o.
Projekt postavitve montažnih tribun je bil uspešen tudi na razpisih. Na razpisu Fundacije za šport je Občina Kamnik pridobila 41.583 evrov nepovratnih sredstev, na razpisu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pa dodatnih 50.000 evrov. Pretekli teden je bilo od Upravne enote Kamnik pridobljeno tudi uporabno dovoljenje za novozgrajene tribune, kar pomeni, da bo objekt predan v upravljanje Zavodu za turizem in šport Kamnik. Tako je Športni park Virtus pridobil pomembno nadgradnjo, ki bo izboljšala pogoje za športne aktivnosti in obiskovalce.
.jpg.jpg)
Tradicionalno Martinovanje z varovanci Društva Sožitje Kamnik
Varovanci Društva Sožitje Kamnik so pretekli teden obeležili praznik sv. Martina in na njihovo Martinovanje povabili tudi župana Mateja Slaparja, ki se je povabilu z veseljem odzval. Tradicionalnega srečanja se je udeležila tudi Katja Vegel iz Oddelka za družbene dejavnosti.
Društvo Sožitje Kamnik je humanitarno društvo, ki združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove družine, strokovne delavce in sodelavce ter podporne člane. V gostilni Pri Čibru so tudi letos pripravili martinovanje s prijatelji, družinami, skrbniki in prostovoljci. Srečanja se je udeležilo veliko število članov, ki so se ob prijetnem programu prijetno zabavali. Nepogrešljivi člen zabavnega popoldneva pa je bil, tako kot vedno, Toni, ki je skrbel za zabavo in ples.
Župan Matej Slapar je varovancem in njihovim staršem zaželel prijetno druženje in jih obdaril s košarico dobrot.
Varovanci Društva Sožitje Kamnik so pretekli teden obeležili praznik sv. Martina in na njihovo Martinovanje povabili tudi župana Mateja Slaparja, ki se je povabilu z veseljem odzval. Tradicionalnega srečanja se je udeležila tudi Katja Vegel iz Oddelka za družbene dejavnosti.
Društvo Sožitje Kamnik je humanitarno društvo, ki združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove družine, strokovne delavce in sodelavce ter podporne člane. V gostilni Pri Čibru so tudi letos pripravili martinovanje s prijatelji, družinami, skrbniki in prostovoljci. Srečanja se je udeležilo veliko število članov, ki so se ob prijetnem programu prijetno zabavali. Nepogrešljivi člen zabavnega popoldneva pa je bil, tako kot vedno, Toni, ki je skrbel za zabavo in ples.
Župan Matej Slapar je varovancem in njihovim staršem zaželel prijetno druženje in jih obdaril s košarico dobrot.
Društvo diabetikov Kamnik obeležili dan sladkorne bolezni
Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni je Društvo diabetikov Kamnik letos pripravilo pester in preventivno naravnan program, s katerim je opozorilo na pomen skrbi za zdravje in ozaveščanje o sladkorni bolezni.
V petek, 14. novembra 2025, so se ob 9. uri na Kolodvorski 5 začele meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka, po katerih se je skupina udeležencev podala na pohod po obrobju Kamnika – mimo železniške proge do Supernove in nato po poti ob Kamniški Bistrici. Nato je ob 11. uri v Zdravstvenem domu Kamnik sledilo predavanje na temo »Sladkorna bolezen in njeni zapleti«, ki ga je vodila dipl. med. s. Lara Marija Schnabl ter prisotnim predstavila ključne informacije o obvladovanju in preprečevanju bolezni.
Udeleženci so nato pot nadaljevali proti Novemu trgu in avtobusni postaji, kjer so si ogledali mamuta, dogajanje pa zaključili v okrepčevalnici Orient. Tam je zbrane nagovoril tudi župan Matej Slapar, ki se je zahvalil Društvu diabetikov Kamnik za skrbno pripravo dogodkov ter njihovo predano delo pri ozaveščanju občank in občanov o sladkorni bolezni.
Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni je Društvo diabetikov Kamnik letos pripravilo pester in preventivno naravnan program, s katerim je opozorilo na pomen skrbi za zdravje in ozaveščanje o sladkorni bolezni.
V petek, 14. novembra 2025, so se ob 9. uri na Kolodvorski 5 začele meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka, po katerih se je skupina udeležencev podala na pohod po obrobju Kamnika – mimo železniške proge do Supernove in nato po poti ob Kamniški Bistrici. Nato je ob 11. uri v Zdravstvenem domu Kamnik sledilo predavanje na temo »Sladkorna bolezen in njeni zapleti«, ki ga je vodila dipl. med. s. Lara Marija Schnabl ter prisotnim predstavila ključne informacije o obvladovanju in preprečevanju bolezni.
Udeleženci so nato pot nadaljevali proti Novemu trgu in avtobusni postaji, kjer so si ogledali mamuta, dogajanje pa zaključili v okrepčevalnici Orient. Tam je zbrane nagovoril tudi župan Matej Slapar, ki se je zahvalil Društvu diabetikov Kamnik za skrbno pripravo dogodkov ter njihovo predano delo pri ozaveščanju občank in občanov o sladkorni bolezni.
.JPG.jpg)
Učna pustolovščina po starem Kamniku z Jezikovno šolo Ita
V soboto, 15. novembra 2025, je Jezikovna šola Ita iz Kamnika pripravila še enega izmed svojih edinstvenih, ustvarjalnih in izjemno poučnih jezikovno-kulturnih dogodkov. Pod vodstvom Darinke Jezovšek Ivanuše, gonilne sile šole, ki že vrsto let z neizmerno energijo povezuje jezikovno učenje z raziskovanjem lokalnega okolja, so se udeleženci podali na domiselno potovanje po skoraj 800 let starem mestnem jedru Kamnika.
Tokratni dogodek z naslovom »Dober glas seže v deveto vas: Podoba mesta in življenje Kamničanov v času razcveta kamniškega turizma nekoč in danes« je potekal v angleškem jeziku (minula leta tudi nekajkrat v italijanskem, nemškem ali španskem jeziku), v živo in na prostem, v odličnem vzdušju. Med udeleženci je bila tudi 9-letna Natalija, ki je s svojo radovednostjo in znanjem še posebej popestrila raziskovanje.
V soboto, 15. novembra 2025, je Jezikovna šola Ita iz Kamnika pripravila še enega izmed svojih edinstvenih, ustvarjalnih in izjemno poučnih jezikovno-kulturnih dogodkov. Pod vodstvom Darinke Jezovšek Ivanuše, gonilne sile šole, ki že vrsto let z neizmerno energijo povezuje jezikovno učenje z raziskovanjem lokalnega okolja, so se udeleženci podali na domiselno potovanje po skoraj 800 let starem mestnem jedru Kamnika.
Tokratni dogodek z naslovom »Dober glas seže v deveto vas: Podoba mesta in življenje Kamničanov v času razcveta kamniškega turizma nekoč in danes« je potekal v angleškem jeziku (minula leta tudi nekajkrat v italijanskem, nemškem ali španskem jeziku), v živo in na prostem, v odličnem vzdušju. Med udeleženci je bila tudi 9-letna Natalija, ki je s svojo radovednostjo in znanjem še posebej popestrila raziskovanje.
Zelena nit: ozaveščanje dediščine in življenja Kamničanov
Program je bil posvečen dragoceni stavbni, kulturni in umetniški dediščini Kamnika ter zgodbam ljudi, ki so s svojim podjetniškim, umetniškim ali obrtniškim delom pomembno vplivali na razvoj turizma v mestu.
Na tematsko-orientacijski poti po mestu so udeleženci pod vodstvom Marjetke Žebovec, prevajalke in lektorice angleškega jezika, reševali miselne uganke in dopolnjevali manjkajoče besede v kratkih zapisih. Kot se za raziskovanje mesta spodobi, ni manjkala niti lokalna kulinarična sladkost, ki je pot dodatno polepšala.
Program je bil posvečen dragoceni stavbni, kulturni in umetniški dediščini Kamnika ter zgodbam ljudi, ki so s svojim podjetniškim, umetniškim ali obrtniškim delom pomembno vplivali na razvoj turizma v mestu.
Na tematsko-orientacijski poti po mestu so udeleženci pod vodstvom Marjetke Žebovec, prevajalke in lektorice angleškega jezika, reševali miselne uganke in dopolnjevali manjkajoče besede v kratkih zapisih. Kot se za raziskovanje mesta spodobi, ni manjkala niti lokalna kulinarična sladkost, ki je pot dodatno polepšala.
Kviz, ki odpira oči
Tematski kviz, ki je sestavni del raziskovalne poti, je pripravila Metka Mejač Toplišek, Kamničanka, ki že vrsto let ustvarja izvirne vsebine za posebne dogodke Jezikovne šole Ita. Prav njene domiselne naloge in zgodovinske zanimivosti pogosto navdušujejo domačine in obiskovalce, saj odpirajo oči za podrobnosti mesta, ki jih v vsakdanjem hitenju hitro spregledamo.
Dogodek je bil sofinanciran s strani Zavoda za turizem in šport Kamnik v okviru prizadevanj za spodbujanje obiska in živahnega utripa v mestnem jedru Kamnika v letu 2025.
Tematski kviz, ki je sestavni del raziskovalne poti, je pripravila Metka Mejač Toplišek, Kamničanka, ki že vrsto let ustvarja izvirne vsebine za posebne dogodke Jezikovne šole Ita. Prav njene domiselne naloge in zgodovinske zanimivosti pogosto navdušujejo domačine in obiskovalce, saj odpirajo oči za podrobnosti mesta, ki jih v vsakdanjem hitenju hitro spregledamo.
Dogodek je bil sofinanciran s strani Zavoda za turizem in šport Kamnik v okviru prizadevanj za spodbujanje obiska in živahnega utripa v mestnem jedru Kamnika v letu 2025.
»Škoda, da ni več Kamničanov …«
Med druženjem se je znova potrdilo, kako izjemno bogato zgodovino skriva Kamnik ter kako pomembno je, da jo ohranjamo in prenašamo naprej – tako med domačine kot med obiskovalce. Zato ni presenetljivo, da se je več udeležencev strinjalo, da je šola Ita ustvarila nekaj res posebnega, kar si zasluži več pozornosti.
Med druženjem se je znova potrdilo, kako izjemno bogato zgodovino skriva Kamnik ter kako pomembno je, da jo ohranjamo in prenašamo naprej – tako med domačine kot med obiskovalce. Zato ni presenetljivo, da se je več udeležencev strinjalo, da je šola Ita ustvarila nekaj res posebnega, kar si zasluži več pozornosti.
Vabljeni, da se jim naslednjič pridružite!
.jpg.jpg)
Odprtje razstave »Osamosvojitvena vojna za Slovenijo« na OŠ Toma Brejca
V ponedeljek, 17. novembra 2025, je v avli Osnovne šole Toma Brejca Kamnik potekalo odprtje razstave z naslovom »Osamosvojitvena vojna za Slovenijo«. Razstava, organizirana v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Kamnik – Komenda, Osnovno šolo Toma Brejca Kamnik in Občino Kamnik, je poseben poklon vsem, ki so prispevali k zgodovinski osamosvojitvi naše države. Zbranim so se ob tej priložnosti pridružili tudi župan Matej Slapar, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik – Komenda Demetrij Perčič in ravnateljica šole Mojca Rode Škrjanc. Program so z glasbenimi vložki obogatili tudi učenci šole.
Razstava, ki na 28 panojih prikazuje zadnje leto osamosvojitvenih dogodkov, obiskovalce popelje skozi politične priprave ter pripravljenost Slovenije na oborožen spopad. Poleg fotografij, dokumentov in osebnih zgodb so obiskovalci skozi bogato zbirko lahko podoživeli čas, ko je bil slovenski narod poln poguma, odločnosti in enotnosti. Razstava tako ni le prikaz zgodovinskih dejstev, temveč tudi poklon ljudem, ki so s svojo predanostjo in pogumom omogočili nastanek samostojne države.
Ob odprtju je župan Matej Slapar pozdravil vse goste in v svojem govoru posebej nagovoril otroke. Poudaril je pomembnost in zahtevnost nalog, ki so jih opravili tisti, ki so sodelovali pri osamosvojitvi Slovenije, ter dodal, da ravno zaradi njihovega dela lahko danes mladi sanjajo, razvijajo svoje talente in odraščajo v podporni skupnosti, kakršno ponuja šola. Ob tej priložnosti se je zahvalil tudi vsem, ki so sodelovali pri pripravi razstave.
Ravnateljica OŠ Toma Brejca Mojca Rode Škrjanc je poudarila, da samostojna država ni samoumevna in je prav, da se tudi mladi, ki so se rodili v že samostojni državi, tega zavedajo. Predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik – Komenda Demitrij Perčič je prisotnim učencem želel opisati povezanost slovenskega naroda v času osamosvajanja, ko so vsi stopili skupaj in se za svojo državo zavzeli ter s skupnimi močmi dosegli samostojnost države.
.jpg.jpg)
Namen razstave je obuditi spomine na prelomne dogodke slovenske zgodovine ter navdihniti mlade generacije, da cenijo vrednote, za katere so se naši predhodniki borili. Razstavo si bodo v okviru pouka ogledali vsi učenci šole, vljudno vabljeni pa so tudi drugi obiskovalci.
Oddelek za razvoj in investicije
Sodelovanje za prihodnost podeželja: Kamnik na regijskem srečanju LAS-ov
V Cankarjevem domu na Vrhniki je 13. novembra 2025, potekalo regijsko srečanje Lokalnih akcijskih skupin (LAS) Osrednjeslovenske regije, ki predstavlja pomemben korak v pripravah na 6. Slovenski podeželski parlament. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki Občine Kamnik, ki že vrsto let uspešno sodeluje v LAS projektih in aktivno prispeva k razvoju podeželja. Uvodoma sta prisotne nagovorila Miran Stanovnik, predsednik LAS Barje z zaledjem, ter g. Matej Gojčič, namestnik direktorice za razvoj in splošne zadeve. Oba sta poudarila izjemen pomen lokalnih akcijskih skupin za celovit razvoj podeželskih območij ter nujnost ohranitve evropskega financiranja tudi v prihodnjem programskem obdobju.
Program srečanja je vključeval dve tematski delavnici, katerih izhodišča so tesno povezana z izzivi slovenskega podeželja. Prva delavnica je obravnavala stanovanjsko problematiko na podeželju, kjer se številne občine, med njimi tudi Kamnik, soočajo tako s pomanjkanjem kot z neizkoriščenostjo stanovanjskih kapacitet. Druga delavnica se je posvetila konfliktom na podeželju, med drugim prostorskim, okoljskim, socialnim in gospodarskim, ki vplivajo na kakovost življenja in razvojne usmeritve lokalnih skupnosti. Poudarjeno je bilo, da LAS-ova sredstva predstavljajo ključen finančni vir za številne projekte, ki jih uspešno uresničujejo Občina Kamnik in ostali podeželski deležniki ter s tem krepijo razvoj lokalnih skupnosti.
Sodelovanje za prihodnost podeželja: Kamnik na regijskem srečanju LAS-ov
V Cankarjevem domu na Vrhniki je 13. novembra 2025, potekalo regijsko srečanje Lokalnih akcijskih skupin (LAS) Osrednjeslovenske regije, ki predstavlja pomemben korak v pripravah na 6. Slovenski podeželski parlament. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki Občine Kamnik, ki že vrsto let uspešno sodeluje v LAS projektih in aktivno prispeva k razvoju podeželja. Uvodoma sta prisotne nagovorila Miran Stanovnik, predsednik LAS Barje z zaledjem, ter g. Matej Gojčič, namestnik direktorice za razvoj in splošne zadeve. Oba sta poudarila izjemen pomen lokalnih akcijskih skupin za celovit razvoj podeželskih območij ter nujnost ohranitve evropskega financiranja tudi v prihodnjem programskem obdobju.
Program srečanja je vključeval dve tematski delavnici, katerih izhodišča so tesno povezana z izzivi slovenskega podeželja. Prva delavnica je obravnavala stanovanjsko problematiko na podeželju, kjer se številne občine, med njimi tudi Kamnik, soočajo tako s pomanjkanjem kot z neizkoriščenostjo stanovanjskih kapacitet. Druga delavnica se je posvetila konfliktom na podeželju, med drugim prostorskim, okoljskim, socialnim in gospodarskim, ki vplivajo na kakovost življenja in razvojne usmeritve lokalnih skupnosti. Poudarjeno je bilo, da LAS-ova sredstva predstavljajo ključen finančni vir za številne projekte, ki jih uspešno uresničujejo Občina Kamnik in ostali podeželski deležniki ter s tem krepijo razvoj lokalnih skupnosti.
Srečanje se je zaključilo z izmenjavo mnenj, predstavitvijo ključnih ugotovitev ter pogledom v prihodnje izzive podeželskih območij. Udeleženci so se strinjali, da je sodelovanje z LAS-om eden temeljnih mehanizmov za ohranjanje vitalnosti podeželja. Ko podeželje diha z evropskimi sredstvi, lahko raste celotna skupnost – od prve ideje do zadnjega izvedenega projekta.
LAS Zelena Istra na obisku v Srcu Slovenije
Člani LAS Zelena Istra so 11. novembra 2025 obiskali LAS Srce Slovenije. Svoj dan so začeli v Občini Kamnik, kjer so si ogledali Samostan Mekinje – osrednji primer uspešne preobrazbe kulturne dediščine s pomočjo evropskih sredstev in projektov LAS. Predstavili so jim ključne projekte, kot so Preobrazba, Znanje preteklosti za zdravo prihodnost in Samostan – mesto srečevanj, ki so samostan spremenili v živahen prostor kulture, znanja, druženja ter povezovanja lokalne skupnosti. Gostje so se sprehodili skozi obnovljene dvorane in zeliščni vrt, kjer so lahko začutili, kako pomembno vlogo ima samostan v sodobnem razvoju Kamnika.
Obisk se je nato nadaljeval v drugih občinah območja LAS Srce Slovenije – na kmetiji Homar pri Lukovici, na turistični kmetiji Pr’ Krač v Dolskem, pri Društvu Lojtra v Litiji ter na Levčevi domačiji v občini Dol pri Ljubljani, kjer so gostom predstavili dobre prakse trajnostnega razvoja, krožnega gospodarstva in oživljanja podeželja.
Člani LAS Zelena Istra so 11. novembra 2025 obiskali LAS Srce Slovenije. Svoj dan so začeli v Občini Kamnik, kjer so si ogledali Samostan Mekinje – osrednji primer uspešne preobrazbe kulturne dediščine s pomočjo evropskih sredstev in projektov LAS. Predstavili so jim ključne projekte, kot so Preobrazba, Znanje preteklosti za zdravo prihodnost in Samostan – mesto srečevanj, ki so samostan spremenili v živahen prostor kulture, znanja, druženja ter povezovanja lokalne skupnosti. Gostje so se sprehodili skozi obnovljene dvorane in zeliščni vrt, kjer so lahko začutili, kako pomembno vlogo ima samostan v sodobnem razvoju Kamnika.
Obisk se je nato nadaljeval v drugih občinah območja LAS Srce Slovenije – na kmetiji Homar pri Lukovici, na turistični kmetiji Pr’ Krač v Dolskem, pri Društvu Lojtra v Litiji ter na Levčevi domačiji v občini Dol pri Ljubljani, kjer so gostom predstavili dobre prakse trajnostnega razvoja, krožnega gospodarstva in oživljanja podeželja.
.jpg.jpg)
Oglasno sporočilo
