Ljubljana, 29. maj 2026 – E-skiroji so v zadnjih letih postali pomemben del sodobne mobilnosti, predvsem v mestnih središčih, kot hitro, praktično in okolju prijazno prevozno sredstvo, tudi za vsakodnevne poti v službo ali šolo. Ob hitrem porastu njihove uporabe narašča tudi število prometnih nesreč in poškodb, zato na Agenciji za varnost prometa (AVP) opozarjajo na pomen odgovorne, previdne in pravilne vožnje. AVP skupaj s Policijo od ponedeljka, 1. junija, do nedelje, 7. junija 2026, izvaja nacionalno preventivno akcijo Mikromobilnost, namenjeno varnosti voznikov lahkih motornih vozil in izboljšanju njihove prometne discipline. V tem tednu bo pod okriljem evropske mreže prometnih policij ROADPOL po vsej Evropi potekal nadzor nad vozniki e-skirojev in mopedov, osredotočen na tehnično brezhibnost vozil, uporabo zaščitne opreme, vidnost in vedenje voznikov.
Skupna izjava za medije bo v ponedeljek, 1. junija 2026, ob 13. uri na Vodovodni ulici v Ljubljani, za križiščem s Samovo ulico (pri starem Plečnikovem stadionu). Izjave bodo podali direktorica Agencije za varnost prometa mag. Saša Jevšnik Kafol, Matjaž Leskovar iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi in predstavnik UKC. Sledil bo ogled postopkov nadzora nad vozniki e-skirojev, ki ga bodo izvajali policisti PPP Ljubljana.
Vedno več nesreč in poškodb
Podatki o prometni varnosti kažejo, da so vozniki e-skirojev med najbolj ranljivimi udeleženci cestnega prometa. V letu 2025 je Policija zabeležila 300 prometnih nesreč z udeležbo voznikov e-skirojev, kar je za 12 % več kot leto prej. V teh nesrečah je bilo 45 oseb huje telesno poškodovanih, 193 pa jih je utrpelo lažje poškodbe, smrtnih žrtev ni bilo.
Posebej zaskrbljujoči so podatki za leto 2026, saj so bili do 25. maja letos vozniki e-skirojev udeleženi v 80 prometnih nesrečah, v katerih sta umrli dve osebi, 12 oseb je bilo huje, 55 pa lažje poškodovanih. To potrjuje, da e-skiro ni igrača, temveč spada med lahka motorna vozila; njegova konstrukcijsko določena hitrost lahko znaša do 25 km/h, ob nepravilni uporabi pa predstavlja veliko tveganje za voznika in druge udeležence v prometu. Na Urgentnem kirurškem bloku UKC Ljubljana so v letu 2025 obravnavali 765 poškodovanih pri vožnji s skirojem oziroma e-skirojem (za 28 % več kot leta 2024), letos do 25. maja pa že 261. Prav tako sta bili letos zabeleženi dve smrtni žrtvi med vozniki mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h; tudi ti spadajo med lahka motorna vozila.
Največ nesreč med odraslimi uporabniki, najbolj ogroženi mladostniki
Čeprav pogosto menimo, da so največje tveganje mlajši vozniki, statistika kaže drugačno sliko. Največ prometnih nesreč se zgodi med odraslimi uporabniki e-skirojev, predvsem v starostni skupini med 35. in 44. letom. Veliko nesreč je tudi med mlajšimi odraslimi ter mladostniki, mlajšimi od 14 let.
Prav zaradi povečanega števila nesreč in hudih poškodb mladih voznikov, pa tudi zaradi uskladitve z evropskimi praksami, se je februarja 2026 zvišala starostna meja za uporabo lahkih motornih vozil. Po novem lahko e-skiro v cestnem prometu vozi le oseba, starejša od 15 let. Starostni pogoj za pridobitev pravice voziti lahko motorno vozilo in moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, izpolni otrok oziroma oseba z nastopom koledarskega leta, v katerem dopolni predpisano starost.
»Namen spremembe zakonodaje je večja varnost otrok in mladostnikov, ki pogosto še nimajo dovolj prometnega znanja, izkušenj in spretnosti za varno upravljanje lahkega motornega vozila, ki lahko doseže tudi 25 km/h. To je bil eden od naših predlogov za spremembo zakonodaje iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030 za ureditev področja e-skirojev. Želeli pa bi si še obvezno uporabo zaščitne čelade za vse uporabnike e-skirojev, uvedbo osnovnega usposabljanja po vzoru kolesarskega izpita, uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti, vzpostavitev evidence e-skirojev in možnost odvzema tehnično neustreznih vozil. Velik varnostni problem namreč predstavljajo predelani oziroma »odklenjeni« e-skiroji, ki lahko dosežejo veliko večje hitrosti in posledično povzročijo še resnejše poškodbe, zato je potrebno povečanje pristojnosti policije, redarstva in inšpekcijskih služb pri nadzoru e-skirojev,« je povedala mag. Saša Jevšnik Kafol, direktorica AVP. Zelo pomembna je tudi preventiva; AVP vsako leto izvaja nacionalno preventivno akcijo Mikromobilnost, pripravlja izobraževalne programe za osnovnošolce in delavnice za srednješolce Vozimo pametno. Ob tem apelirajo tudi na starše, naj svojim otrokom ne kupujejo predelanih oziroma »odklenjenih« e-skirojev, naj ne dovolijo predelav ali odklepanja e-skirojev ter naj otrok ne puščajo v promet, dokler ne izpolnijo zakonskega starostnega pogoja, nimajo ustreznega znanja in zaščitne čelade.
Video nagovor mag. Saše Jevšnik Kafol staršem in mladim https://youtu.be/iZhwZE_IzBA
Čelada lahko prepreči najhujše posledice
Analize prometnih nesreč kažejo, da več kot polovica huje poškodovanih voznikov e-skirojev ni uporabljala zaščitne čelade; med huje poškodovanimi jo je uporabljalo le 35,56 % voznikov. Pri lažje telesno poškodovanih je bil delež uporabnikov čelade 36,79 %, kar dodatno opozarja na izrazit pomen dosledne uporabe zaščitne opreme. Čelada lahko bistveno zmanjša posledice padca, predvsem poškodbe glave, ki so med najpogostejšimi poškodbami pri voznikih e-skirojev. Zato jo AVP priporoča vsem voznikom e-skirojev, ne glede na starost ali dolžino poti, ne le do zakonsko določene starosti 18 let. Poleg čelade je za večjo varnost pomembna tudi dobra vidnost v prometu. Vozniki e-skirojev naj uporabljajo svetla oziroma signalna oblačila, še posebej v mraku, ponoči ali slabem vremenu. Voznik e-skiroja v svetlih oblačilih je opazen bistveno prej in z večje razdalje kot v temnih oblačilih. E-skiro mora imeti zvonec, ponoči oziroma ob zmanjšani vidljivosti pa tudi belo luč spredaj, rdečo luč in odsevnik zadaj ter bočne odsevnike.
Nespoštovanje pravil in alkohol med najpogostejšimi kršitvami
V celotnem letu 2025 je Policija pri voznikih e-skirojev ugotovila 1.257 kršitev cestnoprometnih predpisov (za 35 % več kot v letu 2024), do 25. maja 2026 pa 342 kršitev. Najpogostejše kršitve so povezane z neuporabo zaščitne čelade, vožnjo po nepravilni strani oziroma v nepravilni smeri in vožnjo pod vplivom alkohola.
E-skiro zahteva dobro ravnotežje, zbranost in hitro odzivanje. Že trenutek nepozornosti lahko povzroči padec ali trk. Zaradi majhnih koles so e-skiroji zelo občutljivi na robnike, razpoke in druge neravnine na cestišču, dodatno tveganje pa predstavlja tudi slabša opaznost voznikov e-skirojev v prometu zaradi ozke silhuete.
Električni skiro ni namenjen prevozu dveh oseb. Prevoz druge osebe je dovoljen le izjemoma, če je vozilo za to konstruirano in so izpolnjeni zakonski pogoji; v nasprotnem primeru je vožnja v dvoje prepovedana in bistveno poveča tveganje za nesrečo.
Da se vozilo obravnava kot lahko motorno vozilo, njegova konstrukcijsko določena hitrost ne sme presegati 25 km/h. Predelani oziroma »odklenjeni« e-skiroji, ki presegajo to hitrost ali druge tehnične pogoje, ne spadajo več med lahka motorna vozila in praviloma niso primerni za uporabo v cestnem prometu, če ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev za ustrezno kategorijo vozila. Predvsem pa so previsoke hitrosti lahko izjemno nevarne.
Prepovedana je uporaba mobilnega telefona oziroma vsega, kar moti voznikovo pozornost – vožnja z eno roko bistveno poveča tveganje za padec. Slušalke prav tako zmanjšujejo zaznavanje, saj voznik ne sliši dogajanja okoli sebe.
Kje smejo voziti vozniki e-skirojev?
Vozniki e-skirojev morajo voziti po kolesarskih površinah, kot so kolesarske steze, kolesarski pasovi in kolesarske poti. Kjer teh ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje do 50 km/h.
Vožnja po pločniku ni dovoljena, razen če je posebej označen pas za kolesarje ali skupna površina. Prav tako nista dovoljeni vožnja v napačno smer po kolesarskih površinah in vožnja čez prehod za pešce brez sestopa z e-skiroja. Posebna previdnost je potrebna na površinah, kjer si prostor delijo s pešci, kolesarji in drugimi udeleženci (območja za pešce, območja skupnega prometnega prostora in območja umirjenega prometa). Ker je e-skiro skoraj neslišen, morajo vozniki e-skirojev hitrost prilagoditi pešcem ter jih nase pravočasno opozoriti z zvočnim signalom.
Odgovorna vožnja rešuje življenja
Na Agenciji za varnost prometa poudarjajo: e-skiroji lahko pomembno prispevajo k trajnostni mobilnosti, vendar le, če jih uporabljamo varno, odgovorno in premišljeno. Z odgovornim ravnanjem lahko pomembno zmanjšamo tveganje za prometne nesreče in poškodbe. Spoštovanje prometnih pravil, uporaba zaščitne čelade, prilagojena hitrost in strpnost do drugih udeležencev v prometu so ključni za varno uporabo e-skirojev.
K varni vožnji poziva tudi gorski kolesar Jakob Klemenčič https://youtube.com/shorts/tkGVC9Z3dnw?feature=share
Infografike + video izjava https://drive.google.com/drive/folders/1rTEZ8ZMixVYJhrH76POSVDfNJYRlUZSJ?usp=sharing
Priporočila za voznike e-skirojev: https://www.avp-rs.si/varnost-v-prometu/e-skiroji/
_______________
Zala Grilc
Odnosi z javnostmi
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa
