Občina Domžale je v začetku leta pričela z odstranjevanjem dveh dreves v Parku Univerzale, pri katerih je bilo v lanskem letu ob rednem vzdrževanju ugotovljeno, da odmirata. Po pridobitvi strokovnega mnenja, ki ga je podal javni zavod Arboretum Volčji Potok, je bila odrejena odstranitev dveh bukev, pri katerih se je drastično poslabšala vitalnost in predstavljata nevarnost zaradi odmiranja. Glavni razlog je zagotavljanje varnosti za vse obiskovalce parka, odstranjeni drevesi pa se bo nadomestilo z novimi.
Občina Domžale
Vprašanja za Urad županje Občine Domžale:
- Kaj se je zgodilo s požaganim drevesom? Je bil razžagan, prodan?
- Prosim za zapisnik mnenja Zavoda Arboretum o slabem stanju odstranjene bukve.
- Je občinski svet soglašal z odstranitvijo drevja ali mnenje ni potrebno?
- Je Park Univerzale spomeniško-kulturno zaščiten, kot je zgradba nekdanje tovarne?
Odgovori:
Lastnik zemljišča, kjer je umeščen Park Univerzale, je Občina Domžale. Naročilo za odstranitev bukve je izdala občinska uprava po pridobitvi mnenja strokovnjaka za vede o gojenju in ohranjanju dreves v urbanem okolju (arborist), da se drevo suši in da je nevarno za varnost ljudi in premoženja (obiskovalci parka, promet na javni lokalni cesti in objekti v bližini). Mnenje Občinskega sveta v primeru, ko gre za vzdrževanje parka in odstranitev dreves, ni potrebno pridobivati, prav tako ne soglasja občanov.
Parcela 4176 se nahaja na območju, ki je določen z Odlokom o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju OPPN d-19 UNIVERZALE (Uradni vestnik Občine Domžale št. 2/2010). Namen sprejema začasnih ukrepov odloka iz leta 2010 je bilo zavarovanje urejanja prostora pred posegi, s katerimi bi bilo kasneje onemogočeno ali oteženo izvajanje OPPN po njegovem sprejetju. OPPN za to območje še ni sprejet.
S posekom je Občina Domžale seznanila Zavod za varstvo kulturne dediščine. V dotičnem primeru je bil posek nujen, saj sta bili bukvi nevarni zaradi odmiranja in sta ogrožali varnost obiskovalcev parka.
V priponki dodajamo arboristični mnenji. Strokovno mnenje je izdelal javni zavod Arboretum Volčji Potok, iz katerega je razvidno, da sta dve bukvi nevarni zaradi odmiranja. Po ugotovitvah strokovnjaka se je predvidevalo, da je drevo poškodovano znotraj debla, prav tako je bilo posušenih več kot 80 % vej, v krošnji pa so se zaredile gljive.
Iz mnenja izhaja, da je potrebno podreti najmanj dve drevesi in ju nadomestiti z novimi, ki bodo imela širino debla najmanj 0,25 metra ter bodo višine 6,00 do 7,00 metrov.
Drugo mnenje je bilo izdelano po poseku ene izmed bukev dne 7. 1. 2025, kjer je zapisana končna ugotovitev arborista s priloženimi fotografijami, da bukev gnije tudi od znotraj. Prilagamo tudi fotografijo drevesa, iz katerega je razvidno stanje pred posegom. Zaradi poškodb drevesa, je bil les neuporaben, zato se je zmlel.
Urad županje Občine Domžale
Občina Domžale je zaprosila Arboretum Volčji Potok naj pregleda dve bukvi v parku ‘Univerzale’ ob Slamnikarski cesti.
Datum: 16.10.2024
Zadeva: Pregled dveh bukev v parku ‘Univerzale’ v Domžalah in kratko arboristično poročilo
Dve rdečelistni bukvi Fagus sylvatica ‘Cuprea’ sta v parku v slabem stanju. Bukvi ob cesti se je v letošnjem letu drastično poslabšala vitalnost, najbolj vitalen del krošnje je ostal v spodnji polovici drevesa in se ta del je močno presvetljen. Zgornja polovica krošnje se je popolnoma posušila.
Druga bukev raste bolj v notranjosti parka in kaze pešanje vitalnosti že najmanj 5 let. V letošnjem letu se je celotna krošnja popolnoma posušila.
Drevesa sem pregledal z vizualno metoda, pri kateri gledamo zunanje znake na drevesih in pregledamo celotno drevo od površinskih korenin do zgornjega dela krošnje.
Stanje dreves
Obe bukvi rasteta v parku in imata dovolj rastnega prostora, da jima zagotavlja vitalnost. Tla so vlažna in ilovnata, v nižje ležečih plasteh prodnata. Obe drevesi dosegata starosti okoli 100 let, kar ju uvršča med stara drevesa.
Stara drevesa težje reagirajo na kakršnekoli spremembe v tleh in so bolj občutljiva na poškodbe in zunanje dražljaje. Občutljivost na zunanje poškodbe in dražljaje povečajo se površinske korenine, ki so pri obeh drevesih močno razvejane po veliki površini pod krošnjami. Hoja, zbijanje tal in uriniranje psov in ljudi po koreninah in deblih dreves je lahko eden od glavnih razlogov za propadanje dreves. Bukvi se nista tako stari, da bi zaceli sama od sebe propadati.
Na deblu in vejah v krošnji dreves so opazni trosnjaki različnih gliv, ki povzročajo trohnenje lesa. Glive so samo sekundarni parazit, ki pride v že močno oslabljeno ali poškodovano drevo in ga tako hitreje ‘pokonča’.
Bukvi imata več kot 80 % suhih vej oziroma se je ena bukev v letošnjem letu že popolnoma posušila. Taksna drevesa so zelo nevarna za okolico in za obiskovalce parka.
Ukrepi
Obe drevesi se odstrani in tako zagotovi varnost v parku. Odstranjeni drevesi je treba nadomestiti z novimi, cim višjimi drevesi iste ali druge drevesne vrste. Drevesne vrste, ki bi bile poleg rdečelistne bukve primerne za zasaditev v park so: Fraxinus pennsylvanica ‘Cimmzan’, Gleditsia triacanthos ‘Skyline’, Tilia x europaea ‘Euchlora’, Quercus frainetto, Acer x freemanii ‘Autumn Blaze’, Alnus x spaethii. Drevesa morajo biti večjih dimenzij z obsegom debla vsaj 25-30 cm in višino 6- 7 m.
Datum: 07.01.2025
Med podiranjem bukve ob cesti je prišlo do nesoglasja s strani Občine Domžale in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki z odstranitvijo nevarnih dreves ni bil seznanjen. lz tega razloga smo morali prekiniti podiranje še ene popolnoma odmrle bukve. Med podiranjem sem fotografiral posamezne odstranjene kose drevesa. lz fotografij je razvidno, da se delež strohnjenega lesa povečuje z višino debla. Nižje kot je bilo odrezano večji je delež strohnjenega lesa, zato predpostavljam, da so korenine drevesa ravno tako močno strohnjene.
Arboristično mnenje napisal
Vasja Dornik univ.dipl.inz.gozd., Arboretum Volčji Potok
Pa je res, kar je napisal strokovnjak za drevesa? Po fotografijah sodeč, ne.
Foto: Domžalsko-kamniške NOV!CE
Mlado drevo ni enakovredno staremu
Odrasla, starejša drevesa zagotavljajo človeku in okolju večje koristi kot mlada, ki imajo pogosto slabe možnosti, da se bodo sploh kdaj postarala in enakovredno nadomestila stara drevesa. Zato je bolje varovati stara drevesa, kot jih nadomeščati z majhnimi, mladimi sadikami.
Drevesa v naseljih so dragocena, saj proizvajajo kisik, dušijo hrup, prestrezajo padavine in s tem varujejo pred poplavami in erozijo tal. Prav tako krošnje dreves prestrezajo prašne delce in s tem zmanjšujejo onesnaženost zraka, zmanjšujejo moč vetra in nam dajejo senco. V poletni pripeki ohlajajo ter vlažijo zrak z izhlapevanjem vode iz krošenj dreves. V najbolj vročih dneh lahko drevo zagotovi za kar 15 0C nižjo temperaturo zraka, kot jo ima betonska ali asfaltna okolica. Drevesa nudijo hrano, zavetje ali življenjski prostor številnim rastlinam in živalim ter prispevajo k večji biotski pestrosti naših naselij. Hkrati v svoji biomasi vežejo ogljik in tako blažijo učinke podnebnih sprememb. Drevesa so del bogate naravne in kulturne dediščine ter dajejo naseljem poseben pečat. Zelene površine z drevjem pogosto uporabljamo za rekreacijo, druženje in sprostitev. Drevesa tako prispevajo k večji kakovosti bivanja.
V nekaterih občinah so pripravili smernice za načrtovanje, nego in zaščito dreves v naseljih, namenjene lastnikom zelenih površin, vzdrževalcem, projektantom in izvajalcem gradbenih del – skratka vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z drevjem v naseljih. V želji po ohranitvi vsakega drevesa v naselju je namreč potrebno, da vsi, ki načrtujemo ali izvajamo dela na drevesih ali v njihovi bližini, zagotovimo dobre razmere za njihovo rast in razvoj ter s tem dolgoročno bolj zelena, zdrava in varna naselja.
Vir: Marta Pavlin, Gozdarski inštitut Slovenije
Občina Domžale si za ohranitev večjih dreves prizadeva tudi z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu (Uradni vestnik Občine Domžale, št.10/18, 1/24), ki v 93. členu določa, da je večja drevesa potrebno ohranjati.
Občina Domžale
Občina Mengeš v Grobeljskem drevoredu zasadila nova drevesa!
https://www.domzalske-novice.si/2024/11/06/grobeljski-drevored-dobiva-novo-podobo-12-lip-za-lepso-prihodnost/