Ste si tudi vi privoščili kakšne kratke počitnice z otroki, se vam je uspelo odklopiti od tega ponorelega sveta za kak dan ali dva. Upam, da ste med tistimi srečneži, ki jim je uspelo in vem, da ste zdaj znova v pogonu… No ja, vsaj nekateri, zadnje čase imam namreč občutek, da je vse skupaj v nekem mrtvem teku in da gomazimo po nekem močvirju, iz katerega ne znamo in ne znamo ven, zato pač čakamo… ne vprašajte me, na kaj čakamo, ker tega nihče ne ve in zaradi tega samo še bolj vztrajno čakamo…
Oni dan me je presenetil članek v osrednjem slovenskem časniku, kjer sem prebral, da domžalski občinski svet sploh še ni sprejel proračuna in da se ni sestal že kar nekaj mesecev!!! Križana gora, pa ja ni kdo hudo zbolel, so kakšne izredne razmere, je prišlo do kakšnega posebnega dogodka, da naši oblastniki ne zmorejo postoriti tega, za kar so bili izvoljeni. NIČ takega se ni zgodilo, dragi moji, prav nič, samo očitno nekateri raje posedajo po oštarijah in na raznoraznih proslavah, kot pa v klopeh občinskega sveta. In medtem, ko se občinski svetniki vseh strank in barv čudijo, zakaj ta preklemana seja, na kateri bi lahko opravili svoje delo, ni sklicana, je občinski oblasti vse jasno in se sploh ne sekirajo. Nič nenavadnega, pravijo, ni v tem, da se občinski svet ne sestaja, samo malo zamude da imajo, da morajo še malo postoriti, uskladiti in se dogovoriti. Ja kaj za božjo voljo pa je vaše delo, kot da ga pravočasno opravite, ne pa da imamo zamrznjen občinski svet, ki čaka, da bo lahko opravil svoje delo, se vpraša človek, ko takole od daleč gleda vso to godljo.
Ampak, kaj bi se sekirali, saj tudi v državi že kar nekaj časa iščemo IZHOD, pardon, izhodno strategijo sem mislil napisati, in potem ko jo končno »najdejo«, se seveda na smrt skregajo, kdo je bolj pameten in kdo je komu kaj ukradel. Mi pa čakamo in se ukvarjamo z najbolj trivialnimi zadevami, ki polnijo naslovnice naših medijev. Še dobro ,da imamo naše športnike, ki dokazujejo, da ni nobenega uspeha brez truda, naša Petra je dokazala, kaj pomeni resničen pogum in vztrajnost…
Ja, dragi moji, počasi smo res na psu… če se ne bomo zmigali tudi mi.
R.G.
