Kulturno brez »Domfesta«

1500
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 14.avgust 2010
»Močno si želim, da bi drobni biseri, ki jih v obliki kulturnih dogodkov ponujamo skozi celotno sezono, postali nevidna ogrlica. Ogrlica, ki bi jo ponosno nosili in jo razkazovali zgolj s svojim načinom življenja«, pravi direktor domžalskega kulturnega doma, Milan Marinič. Med pogovorom z njim smo izvedeli, kakšne bisere nam bo v prihajajoči sezoni ponudil Bernikov dom, kakšno vlogo pri tem odigrava prostor v nekdanji Metalki, pa tudi, kakšen je nivo kulturnega življenja v Domžalah nasploh.
Na kaj smo Domžalčani lahko ponosni in kaj je tisto, kar nam morda še vedno manjka? Naš sogovornik je prepričan, da s pestrim kulturnim dogajanjem privabljamo tako okoličane kot tudi Ljubljančane, kljub temu, da »Domfesta« vsaj zaenkrat še ne bo…
Pred nedavnim je v Domžalah ponovno zaživelo platno. Kakšen je bil odziv obiskovalcev na filmski abonma?
Že s tem, ko postavljate to vprašanje na prvo mesto je mogoče sklepati, da smo z odločitvijo, da v Domžale ponovno pripeljemo kino, zadeli v polno. Točno eno leto je naokoli, ko smo dvorano Kulturnega doma Franca Bernika Domžale opremili z novim filmskim platnom in projektorjem (s sredstvi proračuna Občine Domžale) in tako prižgali zeleno luč za filmski program našega zavoda. V ta projekt smo, čeprav kadrovsko močno okrnjeni, vstopili z veliko energije in optimizma, saj smo želeli naš dosedanji izbrani program prireditev obogatiti še s filmsko umetnostjo. Tako smo se lotili tudi oblikovanja programa, ki je imel za rezultat kar 36 abonentov. Z gotovostjo lahko trdim, da je to odličen odziv, saj česa podobnega drugod v Sloveniji ni mogoče opaziti.

 

Boste s filmi nadaljevali tudi v bodoče?
Odziv obiskovalcev je naša obveza. Tako v tem času obnavljamo tehnično kabino oziroma jo prilagajamo potrebam za postavitev kinoprojektorja, s katerim bomo lahko prikazovali tudi filme s 35 mm traku. Še vedno se večina filmov, ki jih želimo prikazati v naši dvorani namreč lahko dobi samo na klasičnem 35 mm traku. Uspeli smo pridobiti dva stara kinoprojektorja, ki sta trenutno v fazi popravila, tako da bomo v novi sezoni lahko prikazovali še širši izbor kvalitetnih filmov v filmskem abonmaju kakor tudi v prosti ponudbi, ki bo v prihajajoči sezoni še obsežnejši od lanskoletnega.

Kot sami pravite, ponujate kakovosten seznam filmov. Kakšni pa so pravzaprav kriteriji za sam izbor?
V pretekli sezoni smo se vključili tudi v mrežo Art kinov, s čimer smo jasno opredelili svojo odločitev, da bo Mestni kino Domžale, ki bo deloval pod okriljem našega zavoda, ponujal kvaliteten izbor filmov. To pomeni, da bomo skrbeli za premišljen izbor predvajanih filmov (v prosti projekciji in še bolj v filmskem abonmaju), ki bo upošteval žanrsko raznolikost prikazanih filmov, nagrajenih na filmskih festivalih, filmov klasičnega in sodobnega repertoarja, avtorskih filmov ter filmov evropske pa tudi azijske in južnoameriške produkcije in ne navsezadnje tudi kinotečnih filmov. Skratka aktualen in zanimiv film bo imel mesto na našem filmskem platnu.

Veliko navdušenja so poželi tudi jazzovski koncerti, na katerih se je zvrstilo kar nekaj uveljavljenih glasbenih imen. Bi lahko izpostavili tiste, ki so vam najbolj ostali v spominu?
Že od ustanovitve dalje je naše osnovno vodilo, da so občani naše občine vredni celovite, kvalitetne in žanrsko raznolike kulturne ponudbe. Čeprav je verjetno za jazz koncerte morda ciljna publika številčno skromnejša od recimo filmske ali gledališke, pa se nam je zdelo vredno in celo nujno, da ima naše mesto tudi tovrstno ponudbo. Glasbeni kritik dr. Franc Križnar je v svojem prispevku celo zapisal, da se v Domžalah »poraja eno pomembnejših jazzovskih središč Slovenije«. Tako se tudi pri oblikovanju tega programa (koncerti so v Galeriji Domžale v času trajanje razstave enkrat mesečno in so brezplačni) držimo osnovnega izhodišča, da je program oblikovan žanrsko raznoliko, in do so zastopani med izvajalci tako uveljavljeni slovenski jazz glasbeniki kakor tudi (in morda celo v večini) mladi in nadarjeni jazzisti. Prav oni so tisti, ki so pripeljali v naše mesto tudi svoje kolege iz tujine, saj je prav za jazz skupine značilno, da jo sestavljajo glasbeniki različnih nacionalnosti. Izredno nerodno pa mi je odgovarjati na vprašanja, kjer bi moral izdvojiti katerega od izvajalcev. Vsak je že s tem, ko smo ga uvrstili v program, izkazal svojo vrednost in izjemnost pa tudi tisto ustvarjalno potenco, zaradi katere utemeljuje celovitost našega programa. Morda kaže izdvojiti zgolj tisti koncert, ki smo ga decembra 2009 izpeljali v prostorih nekdanje trgovine Metalke (ob tem se zahvaljujem lastnikom, predvsem g. Bojanu Praprotniku, ki so nam brezplačno odstopili uporabo prostora), s katerim smo želeli pokazati na možnost izrabe tega prostora.

Okrog prostora v Metalki, ki ste ga že uporabili za enega izmed koncertov, se dandanes poraja kar nekaj vprašanj…. Se je ta prostor takrat izkazal kot primeren za tovrstne priložnosti?
Res je morda, da bi prostor nekdanje Metalke bil lahko tudi nov jazzovski prireditveni prostor, a Kulturni dom Franca Bernika Domžale kot javni zavod ne more igrati v morebitni pridobitvi tega prostora pomembnejše vloge kot te, da izrazi potrebo po tem. Sicer pa naše mesto na področju kulture zagotovo potrebuje nekoliko večji prostor za prireditve od dosedanjega. Smo javni zavod z najmanjšo dvorano v Sloveniji po številu sedežev in tako rekoč brez zaodrja. Naše mesto zagotovo potrebuje tudi ustreznejše prostore za potrebe Galerije Domžale, tu je potreba za postavitev stalne muzejske zbirke oziroma muzeja, … Nastopilo je obdobje, ko se bomo morali tega problema lotiti celovito in načrtno.

Program za letošnje abonmaje in koncertno sezono je gotovo že v teku. Se pripravljajo kakšne spremembe, novosti…?
Okvirni program našega zavoda za naslednjo sezono je pripravljen in osnovno informacijo že lahko ponudimo vsem zainteresiranim. Predstavljen je na spletni strani www.kd-domzale.si. Konec meseca avgusta oziroma v začetku septembra bomo celovito predstavili našo ponudbo prireditev v 13. sezoni v programskem biltenu in v času od 9. do 22. septembra tudi vpisovale abonmaje. Naše ponudba je sestavljena iz gledališkega abonmaja (s štirimi abonmaji enakega programa), koncertnega abonmaja s ponudbo klasične glasbe, glasbeno scenskega abonmaja s ponudbo od kabareja, komedije, zabavne glasbe in baleta ter filmskega abonmaja s filmsko klasiko in nagrajenimi filmi zadnjih let. Tu je še cikel koncertov Jazz v Galeriji ter programa Galerije Domžale in seveda ponudba otroških abonmajev ter sobotnih otroških matinej. Novosti je seveda veliko, v programu letošnjih prireditev pa ni nobene, ki bi jo naša publika že imela priložnost videti ali slišati na našem prizorišču. Prvič doslej pa se bomo v novi sezoni srečali tudi na celovečernem baletu najlepših baletnih koreografij. Poskrbeli smo za čudovite trenutke, ki bodo obiskovalkam in obiskovalcem naših prireditev pustile sledi. Verjetno pa je novost tudi v tem, da v novi sezoni ne bomo spreminjali cen vstopnic, ki so tako že drugo leto zapored nespremenjene.

Kako pa je s parkirnimi mesti? Ali parkirišče pred kulturnim domom zadostuje potrebam obiskovalcev?
Kakšnega velike problema okoli parkiranja še nismo zasledili saj je v neposredni bližini kar nekaj javnih parkirnih površin.

Sam objekt dan in noč »krasijo« reflektorji. Je zares potrebno, da je stavba osvetljena tudi ponoči?
Okoli zunanjega izgleda objekta, v katerem domuje naš zavod in Glasbena šola Domžale ne bi želel odpirati že odprtih dilem. Gotovo je objekt sam prepoznavna stavba našega mesta in zato moramo biti nanj ponosni in mu dati pečat, ki si ga tudi zasluži. Mimogrede, v tem mesecu mineva 100 let od svečanega odprtja. Trenutno je zunanji izgled ponoči zelo žalosten, saj večina svetlobnih teles sploh ne deluje. Upam, da bo kmalu bolje.

Kakšno pa je vaše mnenje o kulturnem življenju v Domžalah nasploh?
Kultura je način življenja in kulturna prireditev je dogodek, ki je lahko samo en majhen prispevek k oblikovanju kulture posameznika. Skupek kulturnih dogodkov daljšega časovnega obdobja pa oblikuje posameznika v kulturno razgledanega občana, kar se seveda odraža v medsebojnih odnosih, v načinu komuniciranja, v načinu vožnje, v obliki strpnosti čakajočega v vrsti pred poštnim okencem, … Močno si želim, da bi drobni biseri, ki jih v obliki kulturnih dogodkov ponujamo skozi celotno sezono, postali nevidna ogrlica. Ogrlica, ki bi jo ponosno nosili in jo razkazovali zgolj s svojim načinom življenja.

Danes se lahko že skoraj vsako mesto pohvali s svojim festivalom. Tu so Kranjfest, Kamfest, Trnfest… Mislite, da obstajajo kakšne možnosti, da bomo nekoč imeli tudi »Domfest«?
Tu ne morem mimo usodne odločitve, da v grobeljski cerkvi ni več festivala komorne glasbe. Povsod po svetu so ponosni na take objekte in povsod se lahko odvijajo podobni koncerti, le pri nas to ni bilo mogoče. To je bila nepopravljiva škoda. Mimogrede: to je bil najstarejši izključno glasbeni festival klasične glasbe v Sloveniji.
No, sicer pa imamo kar nekaj festivalov. Samo v minuli sezoni so bili kar trije filmski festivali v Domžalah. Ker pa vem, da imate v mislih poletni festival potem seveda moram omeniti, da je tu festival Studenec s svojo ponudbo na velikem prizorišču.

Menite, da bi Domžale s pestrim kulturnim dogajanjem lahko privabile tudi kakega Ljubljančana?
Na nek način lahko govorimo, da je Kulturni dom Franca Bernika Domžale regijski kulturni center, saj pestra in kvalitetna ponudba privablja v naš kulturni hram poleg občanov Domžal tudi številne obiskovalce iz sosednjih občin. Mimogrede: v naše abonmaje je trenutno vpisanih tudi kar 10 % obiskovalcev iz Ljubljane, skoraj 20 % pa iz drugih občin neposredne bližine.

Že nekaj časa se govori, da naj bi se v Domžalah ponovno odprl kino. Vam je kaj znana prihodnost naše bivše kinodvorane?
O tem ne vem ničesar drugega kot to, kar ve že vsak občan Domžal, in kar si vsak Domžalčan tudi misli.

Tjaša Banko

Oglasno sporočilo