Uvodnik 2/2011: Sosed, sosedu…?

0
4120
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE 9.februar 2011
Kar nekaj zapisov je spodbudila nova pogruntavščina naše vrle vlade, ki se je odločila kar z zakonom preprečevati oziroma omejevati tako imenovano »sosedsko pomoč«. Saj veste, kako je bilo včasih …
Znali smo organizirati kakšno »šnops plato«, kjer se je zbrala vsa ulica, in ko smo naredili betonsko ploščo, smo jo seveda tudi primerno zalili, na koncu pa je tako ali tako plesala in pela vas soseska, jedlo se je in pilo, predvsem pa smo bili vsi skupaj zadovoljni nad skupnim uspehom. In danes? Danes, dragi moji, vsak vse bolj gleda le v svoj krožnik, za pomoč sosedom in druženje tako ali tako nikoli ni časa … in še tisti redki, ki vedo, koliko pomeni ponujena roka, vse bolj poredko »utegnejo« priti in priskočiti na pomoč.
Ta lepa navada sosedske pomoči je včasih zgradila prenekatero hišo, podrla veliko dreves, okopala vrtove in zasejala njive, obložila marsikatero mizo in polepšala veliko frizur … In zdaj? Zdaj bomo te zadevščine lepo prepovedali in konec je raznih prijateljskih uslug. Saj veste, kako to gre … Imam prijatelja zidarja in ob prijetnem družinskem pikniku sva zazidala še tisto škarpo ob garaži, pa za obletnico mature je prijateljica sfrizirala mojo ženo, da je bila kot nova, da o tem, koliko mi pomeni prijatelj, ki je mizar, raje ne govorim. Ni kaj, kriza je, in vse te usluge je potrebno spraviti v red, so rekli naši vrli vladarji. In zdaj bomo tem »zaslužkarjem« stopili na rep, naj cvilijo, red pač mora biti.
Vprašam se, zakaj ta, od ljudstva vse bolj oddaljeni sloj vladarjev, ne poskrbi za to, da bi vse svoje storitve primerno prijavili in poplačali državi svoj dolg v famoznih odvetniških pisarnah, da bi tajkune in tajkunčke povprašali, od kod za vraga jim vile, jahte in pregrešno dragi avtomobili, ko pa že šest mesecev nimajo za mizerne plače svojih zaposlenih. Da bi le enkrat pogledali, zakaj za vraga je toliko »dobaviteljev« zdravstvene opreme prisesanih na javne finance, zakaj se nekaterim dajejo krediti, drugim pa rubijo s trdim delom prigarane hiše, izgubljene zaradi vere v pravno državo …
To bi bilo že preveč, kajne? Pomembno je, da ustavimo te hudobne ljudi, ki po službi naredijo še kakšno malenkost pri sosedu, znancu, prijatelju in zaslužijo tistih 20 ali 50 evrov. Hop po njih. Človek se res vse bolj sprašuje, ali ne živimo v Butalah. Saj veste, kako je bilo pred nekaj stoletji – graščak je potreboval desetino za svoje bleščeče zabave na dvoru …R. G.

Oglasno sporočilo