Uvodnik NOV!CE 4/2011: Oblast ljudstvu ali krinka referendumu

In pri nas je zdaj podoben občutek. Vse več je lačnih in brezposelnih, obrtniki dvigujejo denar, delavci zahtevajo svoje plače, zdravniki hočejo nadure, kmetje subvencije, mladi študentsko delo, stari pa penzije. In oblast? Ta pa sprejema zakone in skače na hitri vlak do Berlina in Pariza. In medtem ko bosi tečemo za vlakom, ki pelje 250 kilometrov na uro, si razlagamo, kako je pomembno, da sprejmemo reforme, da moderniziramo državo, se pridružimo najmočnejšim in najpogumnejšim, nam vse skupaj tone v neko močvirje neodločanja in manevriranja proti letu volitev.

Zato se mi zdi več kot noro, da bomo zdaj z referendumi odločali o reformah, da bomo glasovali Za ali Proti nečemu, o čemer imamo res premalo znanja in podatkov. O navadnem državljanu govorim, o tistem, ki se bo moral danes odločati o letu 2020 ali celo 2030. O nekom, ki danes, torej zdaj, premišljuje o tem, kako si bo zagotovil preživetje, kako bo šolal otroke, kupil avto in stanovanje, dobil denar za dopust … In kaj stori tak državljan? Prižge televizor in gleda, kako tisti Za in tisti Proti s populističnimi stavki navijajo vsak za svojo stran. Čaka nas eno veliko obdobje navijaškega obračunavanja, nizkih udarcev, nepremišljenih izjav in vsesplošne zmede. In ljudje se bodo na neko nedeljo spet znašli pred volilno skrinjico in z enim majhnim krožcem zapečatili usodo enih ali drugih. Verjemite, vsaj tako bo slišati. Usodni trenutki so pred nami, vam bodo pridigali vsi.

Če dobro pomislite, ni nič bolj usodno kot občutek anarhije, nereda in brezvladja. Ko se bodo ljudje znebili tega občutka, bo tudi misel treznejša, do takrat pa bodo očitno enkrat na mesec stali pred volilno skrinjico in si domišljali, da vladajo …

R. G.