Uvodnik NOV!CE 17/2014: Voda

0
2243
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 20.november 2014

Voda je vir življenja. Pika. S tem osnovnim aksiomom se mora vsakdo strinjati, če ne prej, takrat, ko ga zažeja in mora nagniti kozarec k osušenim ustom… Ampak to seveda ni vse o vodi. Voda je veliko več, žal je tudi vir mnogih težav, še posebej takrat, ko jo mati narava uporabi proti nam.

In v preteklih letih in zadnjih tednih smo se znova naučili, kako se lahko voda iz življenjsko potrebne dobrine spremeni v uničevalsko pošast, ki ji človek še vedno ni kos. Letos smo imeli že žled, ki je okoval in uničil skoraj tretjino slovenskih gozdov, zdaj pa imamo poplavljena območja in vodotoke, ki grozijo našim domovom in ogrožajo naša življenja.
Je kriva voda? Je res kriva ta brezbarvna tekočina brez okusa ali pa smo morda spet za vse skupaj krivi ljudje, ki še vedno ne dojamemo, da smo na ta planet prišli veliko za vodo in ostalimi oblikami življenja?
Res je, da se (pre)pogosto obnašamo kot gospodarji vesolja, pa vendar nas lahko že enotedensko deževje spravi na kolena. Je pač tako, da se bomo morali na te naravne pojave navaditi in se predvsem prilagoditi. Vsaka naravna nesreča nam mora biti v poduk, kako narobe smo ravnali v preteklosti in kako moramo ravnati v prihodnje.
V Volčjem potoku smo imeli ob poplavah naravnost smešno situacijo, ko je morala gasilcem in civilni zaščiti pomagati policija, ko so hoteli porušiti jez, s katerim je nekdo »dobronamerno« zaščitil svojo lastnino, ob tem pa ni pomislil, da je zaprl pot naravi in vodi, ki je ogrožala stotine hiš. In spet smo tam. Pri nas vsak vidi le do svojega plota in zato smo tam, kjer smo. Vsakdo skrbi le zase, išče koristi le za svojo okolico in vidi natančno tako daleč, kot segajo le te. Zato bi morala biti mala prigoda z jezom dobra šola za vse, ki mislijo, da lahko znova in znova rešujejo tovrstne probleme na omenjen način.
Voda namreč teče v grlo prav vsem.

Jakob

Oglasno sporočilo