Uvodnik NOV!CE 4/2015: Naš denar in svinja z mehom

0
3379
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 13.marec 2015

So se vam ob zadnji aferi, z zdaj že (hvala bogu) odstopljeno ministrico, kaj naježili lasje, ko ste buljili v vrtoglave zaslužke zaposlenih v javnem sektorju? Meni so se, in to pošteno. Ne morem in ne bom pristal na to, da lahko nekdo pobaše iz denarja davkoplačevalcev še nekaj tisočakov povrhu, že tako ugodne plače v javnem sektorju. Ne morem in ne bom se sprijaznil s tem, da mi zdaj razno razni profesorji, prorektorji, rektorji in dekani prodajajo pravljico o tem, da so jim bile z objavo njihovih zaslužkov kršene ustavne pravice, in da so zdaj reveži na sramotilnem stebru, pa niso počeli nič drugega kot to, da so “več delali”. Nihče, ki pošteno oddela svoj “šiht”, ne more dobiti še dveh plač zraven in pika.

Če pa je dela po rednem delovnem času res toliko preveč, naj ga vendarle odstopijo tudi drugim, mladim iskalcem zaposlitve, recimo. Ne pa da se eni in isti pasejo po denarju davkoplačevalcev, ko pa se pogovarjaš z njimi, tarnajo, kako borne plače so v javnem sektorju. Je že tako, da bi se šolstvo enkrat šlo “javno zgodbo”, spet drugič jih pa nič ne moti, če “služijo na trgu”. Vedno pa plačamo državljani.

Tudi zato smo v Novicah Cveti Zalokar Oražem, direktorici kulturnega doma Franca Bernika, ki skrbi tudi za občinski časopis in si tam celo izplačuje honorarje ob direktorski plači, postavili vprašanje, koliko davkoplačevalce stane občinski časopis in koliko denarja porabijo za honorarje, tisk, raznos po gospodinjstvih. Številke, dragi moji, so osupljive. 98.500 evrov na leto davkoplačevalci vržemo v časopis, v katerem nam oblast slika podobo po svoji meri. In to za časopis, ki izzide enkrat mesečno. In za časopis, ki izzide enkrat mesečno, plačujemo urednico, ki dobi honorar, ki se ga ne bi sramoval marsikateri novinar, ki gara cele dneve in napiše v enem mesecu več teksta, kot ga Slamnik objavi v enem letu. Tudi honorar oblikovalca, ki z mesečnikom zanesljivo nima več kot tri dni dela, je prav zavidljiv, in prav je, da vsaj vemo, koga plačujemo. Gre za naš denar, ki ga dajemo za občinski časopis, ki so ga sposobni izdati le enkrat mesečno, ob tem pa se na njem veselo pase marsikdo. Za ta denar bi Domžalsko-kamniške novice brezplačno dobili v nabiralnike vsak teden. Za to jamčim, ampak, kaj ko občinskim svetnikom in županu pač ustreza, da imajo “svoj” časopis. Časopis, ki ne postavlja zoprnih vprašanj, časopis, ki objavlja velike, nasmejane fotografije in seveda časopis, ki pomaga, da občani verjamejo, da naša oblast vedno zna in zmore. In to propagando seveda plačujemo, dragi moji. Ta časopis ni zastonj, za ta časopis namreč iz proračuna priteče vsako leto skoraj sto tisoč evrov, da o tem, kam gre denar, ki ga dobijo od reklam in osmrtnic, sploh ne govorim. Ja, tako je to, ko si pri koritu, je dobro imeti čimvečjo zajemalko v roki, in bliže si, več lahko zajameš. In tako bo ostalo, dokler seveda ne bomo vsi skupaj ugotovili, da gre za naš denar in da lahko zahtevamo, da ga oblast porabi za pametne stvari.

Pa še to, dragi domžalski davkoplačevalci, morda vas zbudi podatek, da sosednja občina Kamnik za občinski časopis, ki izhaja dvakrat na mesec in to v večji nakladi kot naš mesečnik, daje 40 tisoč evrov, torej več kot pol manj za dvakrat več. Primite se za denarnice.

Rajko Gerič

Oglasno sporočilo