Intervju: Staša Mlekuž: »Prve ne pozabiš nikoli«

0
3401
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 12.junij 2015

Poroke namreč. In medtem, ko je večina ljudi navadno zaposlena z načrtovanjem lastne, se Staša Mlekuž (za zdaj) posveča predvsem organizaciji tujih porok, ki so milo rečeno sanjske, eksotične in … na drugem koncu sveta.

Mlado Domžalčanko je svet zanimal še preden je izvedela, kako zelo velik je. Radovednost in želja, da bi ga spoznala v čim večji meri, jo je po mnogih destinacijah pripeljala na Šrilanko, kjer danes dela tako rekoč na plaži in živi v hiški z vrtom, ki ga pogosto obiskujejo opice. Svoje poroke zaenkrat še ne načrtuje, ve pa, da bo – tako kot nevesta – nekaj posebnega.

Staša, menda ste precej »mednarodni« … Kot mi je znano, ste živeli v Grčiji, Mauritiusu, v Indiji, zdaj na Šrilanki. Kaj vam v Sloveniji ni bilo všeč?
V bistvu nikakor ne morem reči, da mi v Sloveniji karkoli ni bilo po godu. V Sloveniji je prelepo in vedno se rada vračam, tako se tudi želim nekega dne ustaliti doma, oziroma vsaj bližje domu. Raje bi rekla, da sem vedno rada potovala in sem videla ogromno priložnosti, ki jih nikakor nisem hotela zamuditi. Preprosto sem le začela z nekaj mesečnimi izmenjavami, kar se je nadaljevalo vse do danes. Meseci v tujini so postali leta.

Ste morda že kot majhna deklica sanjali, da se boste nekoč potepali po svetu?
Mislim, da sem sanjala o tem, čeprav takrat še nisem vedela, kako velik je svet.

Kako vas je pot zanesla na Šrilanko, kjer živite in delate danes?
Med delom v Indiji se mi je odprla nova priložnost za vodenje hotela na Šrilanki. Tedaj nisem bila prepričana, če bom kos nalogi. Pa so me doma prepričali, da je treba včasih tvegati in »pregledati teren«.

Poroke, ki jih organizirate so, kot slišim, sanjske! Kako se lotevate organizacije?
Vsaka poroka sama po sebi je sanjska, še zlasti v tujini, kjer je prisotno minimalno število ljudi, poroke so prepolne čustev in nasmeškov. Rada počnem to, kar počnem, saj je občutek, da ti par zaupa organizacijo svojega najlepšega dne v življenju, fantastičen. Poroke, ki jih organiziram, so popolnoma sproščene, nasmejane in »tropske«, vse so zaenkrat potekale na plaži, kar je zadnja leta tudi največji trend. V načrtu imam še marsikaj, rada bi poskusila tudi s poroko na Maldivih in na Baliju. Načrti za prihodnost pač, bomo videli, kako se bo izteklo … Sicer pa moj delavnik izgleda dokaj običajno; zjutraj se odpravim v pisarno, če imam srečo, je pisarna kje ob bazenu ali morju. Drugače pa skočim v vodo ob koncu tedna. Med vikendi sem načeloma v Kolumbu, kjer zaključujem študij, obiskujem prijatelje in se udeležujem dogodkov. Ponavadi med sezono ne počivamo, tako da takrat delovnik lahko preseže tudi deset ur na dan.

Morda veste, koliko parov ste že poročili?
Bilo je že veliko parov, ogromno Švedskih, veliko Slovenskih, Ukrajinskih, Avstralskih … Natančnega števila pa ne vem …

Je med vsemi porokami, ki ste jih pripravili, kakšna, ki vam je še posebej ostala v spominu?
Prve ne pozabiš nikoli. Sploh zato, ker smo se za izvedbo odločili po naključju. Ko sem zaključevala staž vodenja hotela, sem od znanke prejela sporočilo, da se njena prijatelja želita poročiti na Šrilanki, in vprašanje je bilo, če lahko to organiziram. Do takrat sem bila v življenju na dveh porokah in še to, ko sem imela 12 let. Potem se je, kot ponavadi, zgodil čudež. Nekaj dni kasneje sem bila povabljena na poroko slovenskega para, ki je bila naravnost fantastična! Takrat sem si rekla, da sem tudi jaz sposobna nekomu pomagati pri tako čudovitem dogodku. In smo se našli, pogovorili in dogovorili. Par, Tanja in Vid sta bila izjemna. Vedela sta, kaj želita, obenem pa sta bila tako prilagodljiva, da smo s skupnimi močmi »izbrskali« vodjo ceremonije, prijatelja iz Bangladeša, ki je prav takrat delal na otoku, par budističnih menihov, fotografa, prečudovito lokacijo ter za nameček še opico, ki je paru predala prstane. Mladoporočenca smo nato pospremili v butični hotel, last švedskih prijateljev, kjer sta preživela prvo poročno noč. Prelepi spomini za vse nas.

Koliko približno stane poroka pod vašim okriljem na Šrilanki?
Poroke so različne, še posebej zato, ker je vsaka popolnoma prilagojena željam in pričakovanjem para, cene se navadno vrtijo okrog 1,200 evrov in naprej. To je osnovni paket. Nekaj stroškov je še z dokumentacijo, ipd., kar par krije sam.

Je sicer tam lahko priti do službe? Ali na primer študentje po končani fakulteti dobijo zaposlitev?
Študentje po končani univerzi lahko dobijo službe, čeprav so te velikokrat nestabilne, kar sem prevečkrat okusila tudi sama. Vendar se s trdim delom in malo sreče da najti zaposlitev.

Kaj pa tamkajšnja poslovna kultura? Se zelo razlikuje od balkanske oziroma evropske?
Poslovna kultura tukaj je popolnoma drugačna, da. Odvisno s kom posluješ; če je to hotel na jugu, kjer si v centru vasi z manj izobraženim kadrom, se boš pošteno namučil že pri osnovnih zadevah. Če si v Kolumbu, kjer je kader veliko bolj izobražen in motiviran, so stvari spet popolnoma drugačne. Vendar to ne pomeni, da lažje. Vedno se najde kaka prepreka, ki jo je potrebno odstraniti. Kakor povsod, ljudje, ki mislijo, da življenje lahko poteka brez zapletov in ovir na poti, so utopisti in se slepijo. Ko naletijo na oviro, se ustavijo in predolgo sprašujejo, zakaj se to dogaja njim. Sploh danes v dobi socialnih omrežij, kjer vsi izgledajo popolni, s popolnimi razmerji, družinami … Vsakdo bije boj, ki ga najbrž ne objavi takoj na Facebooku, tako da živimo v utopiji, kako je sosedu lepo. Lepo nam bo, ko bomo sprejeli, da v življenju obstajata plima in oseka, hribi in doline, poletja in zime.

Kje in kako živite vi?
Zelo veliko se selim. Minimalno trikrat letno, kar je povezano s projekti, ki se jih lotevam. Trenutno živim na jugu, v hiški z vrtom, kjer se včasih ustavijo opice. Sem pa bivala že v najgrših delih Kolumba, onesnaženih, umazanih …

Vam življenje na Šrilanki odgovarja? Kakšni so Šrilančani v primerjavi s Slovenci?
Kakor rečeno, njihova kultura se zelo razlikuje od naše. Šrilančani v primerjavi s Slovenci dajejo manj pomena besedam, vendar se moraš na to navaditi. Tako kot na vse ostalo. Ljudje so prijazni, nekateri zlobni, vendar se na vse navadiš, ker se moraš.

Ali kaj pogrešate dom? Kako pogosto se vračate?
Domov grem enkrat letno, moji pa me tudi zelo radi obiščejo. V februarju so me obiskali starši, bilo je super! Imam neznansko srečo, da me starši pri mojih vzponih in padcih podpirajo. Vedno sprejmejo, ko mi spodleti in me podprejo, ko to potrebujem. Kakor jaz si najbrž želijo, da se tale Šrilanka teleportira bližje Sloveniji, ali pa, da se nekega dne preselim v Evropo. Seveda jih pogrešam, vendar nam socialna omrežja, skype in ostale aplikacije omogočajo, da redno ostajamo v stikih. Včasih se ne uspemo ujeti, ker sem prezaposlena, toda takrat me spremljajo prek mojih objav. Tako so vedno bolj ali manj na tekočem. Naj omenim še to, da izjemno podpirajo tudi moje selitve iz države v državo, saj me radi obiskujejo in potem skupaj raziskujemo čudeže novih dežel. Vesela sem, da me (včasih tudi ne) razumejo, da se bomo nekateri ustalili malo kasneje.

Ali v prihodnosti načrtujete vrnitev v Slovenijo, boste ostali na Šrilanki, ali morda odpotovali še kam?
Počasi se rojeva želja, da se odpravim naprej. Sicer ne vem, kam natančno, lahko pa rečem, da se lotevam iskanja novih priložnosti.

Kaj bi svetovali mladim, ki razmišljajo o selitvi v tujino?
Mladim bi svetovala, naj poskusijo, kar koli si že želijo, pa naj bo to v tujini ali domovini. Naj nikoli ne obžalujejo svoje odločitve in naj se ne pritožujejo.

Če bi lahko iz Šrilanke v Slovenijo »uvozili« le tri stvari, katere bi to bile … ?
Domov bi prenesla vsaj tretjino tukajšnje miselnosti, ki bi jo na kratko lahko opisala kot: »Ne skrbi preveč, vse se bo izteklo, kot se mora.« Prav tako tudi mišljenje, da se gonja oziroma koprnenje po bogastvu ne izplača in seveda čudovito naravo, ki me vedno znova potolaži.

Morda že načrtujete tudi svojo poroko?
Odlično vprašanje! Naj omenim, da sem že načrtovala poroko svoje sestre in sestričen, čeprav tega nisem še nobeni omenila. Čakam, da me pokličejo … Mogoče bom še malo čakala, fantje se nekako ne opogumijo ali pa so mnenja, da »dokler ni podpisano« lahko še pobegnejo. Na žalost se motijo, nekdo jim bo moral povedati kislo resnico (smeh). Moja poroka zaenkrat še ni načrtovana, kolikor pa poznam sebe in svoje želje, bo to verjetno kak skok iz letala ali celo kak popolnoma nov izum, morda poroka v tišini in brez besed (smeh). Tudi na slednji ne bo manjkalo solz, veselja in spominov. Vse to sem si pravkar izmislila, pa poglejmo če se ideja prime trga …

Tjaša Banko

Oglasno sporočilo