Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE 18.junij 2012
Dokazali smo, da se lahko kosamo z vsakomur v slovenskem prostoru
Imajo moč, voljo in motiv. Nastopajo z vsem svojim znanjem in samozavestjo. Suvereno premagajo prvoligaša, obenem pa vselej računajo na zvesto podporo svojih navijačev. Toda na razočaranje mnogih vse to za napredek žal ni dovolj.
Nogometaši Roltek Doba, ki so z eno roko že držali 1. SNL ligo za rokav, so se po zgodovinskem uspehu morali zadovoljiti kar z dosedanjo pozicijo v drugi ligi, ker očitno ne zadoščajo kriterijem licenčne komisije NZS.
Kaj se je v resnici dogajalo zatem, ko so Dobljani že slavili svoj preboj v prvoligaško elito, smo preverili pri gospodu Bojanu Gasiorju. »Omejeni smo. Ponujamo pa neko drugo zgodbo …,« pravi priljubljeni predsednik kluba, ki je na svoje fante upravičeno ponosen. Žalostnim okoliščinam navkljub.
Najprej vam iskreno čestitam za nedavni uspeh! Kako ste ga proslavili?
Zmago smo proslavili kar po odločilni tekmi z igralci in našimi gledalci na igrišču. Ni nas vodila evforija, tudi ob tej priložnosti smo ostali skromni. S fanti smo skupaj nekaj popili in proslavili uspeh v športnem duhu. Nismo pretiravali, ker menimo, da je del športne vzgoje tudi to, da ostaneš trdno na tleh.
Kako pa bi opisali občutke takoj po pomembni zmagi?
Občutki so bili seveda zelo lepi in so bili za nas zares nekaj novega. Prva liga je le prva liga. Dihali smo s fanti, ki so bili fenomenalni. Igrali so nad pričakovanji, bili so odlični, temu primerni pa so bili seveda tudi naši občutki. Seveda vsi stojimo za ekipo, pa tudi sam imaš konec koncev določeno zadoščenje, saj to pomeni, da si dobro delal z njo, da si bil korekten oziroma, da si jo podpiral vse do točke, ki za marsikoga lahko pomeni vrh športne kariere. Tega so se zavedali tudi igralci, zato so tudi delovali kot zelo dobra ekipa, kot kemija, in če združiš vse to, je uspeh zelo verjeten.
Sodeč po skupnem rezultatu zadnjih tekem je očitno res tako …
Res je! Treba pa se je zavedati, da naš uspeh ni plod »dela čez noč«. S to ekipo (z nekaj majhnimi popravki) delamo že vrsto let. Pri tem poudarjam, da gre za ekipo domačih fantov. Veliko jih je bilo vzgojenih kar v našem klubu oziroma v bližnjih klubih, kar je za nas velika prednost.
Menite, da je to tudi razlog za tako zadovoljiv obisk tekem?
Ja … Fantje so domači, so poznani, zato »potegnejo za sabo«. Uspeh fantov je tudi uspeh njihovih staršev, okolja in tako naprej. Zato tudi naša publika z njimi diha, jih spodbuja, predvsem pa jih spremlja na njihovi poti in se skupaj z njimi veseli vsakega napredka. Obisk v Dobu je tako res na zavidljivi ravni in mi smo z njim zelo zadovoljni.
Podpora publike in športni uspehi pa kljub vsemu očitno niso dovolj. Ko ste si na kvalifikacijah izborili prvo ligo, smo bili prepričani, da vas bomo naslednjo sezono dejansko tudi spremljali v njej. Čemu preobrat?
Katere ovire so bile na tej poti za vas nepremostljive?
Dobski nogometaši smo si na zelenici priborili nastop v 1. SNL ligi in po športni plati dosegli uspeh, ki ga skoraj nihče ni pričakoval. Suverenost naše ekipe nad nasprotno ekipo, ki je bila v zadnjem obdobju ena izmed uspešnejših, v zadnjih kolih je še toliko večji, dokazali smo, da imamo motiv, znanje in samozavest, da se lahko kosamo z vsakomur v slovenskem prostoru. Žal pa športni uspeh, ki nam ga nihče ne more vzeti in ga pozitivni poznavalci nogometa priznavajo, ni dovolj, da bi bili izpolnjeni vsi naši cilji. Nogometni klub Roltek Dob je v zadnjih treh letih napredoval iz 3. SNL v 2. SNL in čez noč tudi v 1. SNL kar je na robu mogočega. Stadion in ostala infrastruktura je in bo v Dobu eden izmed največjih problemov, saj je širitev obremenjena z denacionalizacijskim, lastniškim in drugimi pogoji. Preobrat je torej v standardu dobske infrastrukture, ki ni primerna za igranje nogometa v 1. SNL ligi. Infrastrukture ne moremo dograditi čez noč, potrebujemo čas in to bo tudi ena izmed prioritet bodočnosti.
Sklepam, da je razočaranje po skorajšnjem vkorakanju naprej zdaj veliko …
V športu je potrebno ostati pragmatičen in realen. Veselje in razočaranje je sestavni del te dejavnosti. Tako, kot smo bili veseli, da smo dosegli izjemen športni uspeh in smo ostali na realnih tleh, tako zdaj sprejemamo tudi odločitev organov NZS. Menimo, da je odločitev korektna, pretehtali smo vse dobre in slabe strani ter izhode iz dane situacije. Nismo se odločili, da bi delali nekaj na silo, da bi nas vodila čustva, zato smatramo, da smo potegnili trezne poteze. Veliko je primerov v bližnji in širši okolici, kjer so bile odločitve neracionalne in so že marsikdaj ogrozile obstoj tega ali onega kluba. Mi te napake nismo hoteli storiti.
Bojda vam je bilo s strani zveze ponujeno gostovanje na domžalskem stadionu. Zakaj te možnosti niste sprejeli?
Nogometna zveza nam ni predlagala nobene alternative stadiona, zahtevali so samo, da predložimo pogodbo z lastnikom in upraviteljem stadiona, ki ustreza pogojem za igranje v 1. SNL. Bližina Domžal in ista občina je vsekakor bila možnost, vendar že večkrat omenjena selitev ne bi bila dobra rešitev za NK ROLTEK DOB, niti ne bi bilo smiselno, da dva prvoligaša igrata na istem igrišču. Smatram, da dobski nogomet spada v Dob, da živi z Dobom in sredino, ki ga je vedno podpirala. Kot lep primer te podpore lahko s ponosom naznanimo, da si je obe tekmi s Triglavom ogledalo preko 3000 gledalcev.
Kako pa sodelujete z občino?
Z občino sodelujemo tako kot vsa ostala društva. Zaenkrat smo tako rangirani … Kakšnih velikih finančnih vložkov s strani občine pa do sedaj še ni bilo. Naš stadion je lastniški stadion, kar pomeni, da ga moramo urejati in vzdrževati sami v nasprotju z večjimi klubi, ki jim pomagajo bodisi občine bodisi zavodi za šport.
Kaj vse konkretno zahteva preskok iz druge v prvo ligo?
Med drugo in prvo ligo tako ogromne razlike tudi ni. Poglejte, Aluminij iz Kidričevega ima podobne pogoje, kot jih imamo mi, pa so od licenčne komisije dobili dve, triletni odlok, da uredijo infrastrukturo. Tudi mi smo do nedavnega razmišljali na podoben način.
Ali v prihodnji sezoni morda računate na kakšne posebne okrepitve igralskega kadra?
Ne. Nekih novih obrazov ne pričakujemo. Imamo solidno mladinsko ekipo iz katere v tem letu prihajata tudi dva, trije kvalitetni igralci, ki jih bomo vklopili zraven. Pa sva spet pri tistem o čemer sva prej govorila; dali bomo prednost domačim igralcem, ker mislimo, da je kemija, vztrajnost in pridnost teh fantov marsikdaj nadomesti kakšno drugo pomanjkljivost. Zdi se mi, da je zunaj težko najti igralca, ki bi imel tolikšno srce in voljo, kot jo premorejo naši člani.
Kako pa komentirate odhod Vuka v Domžale?
Nogometni klub Dob je v vsej svoji zgodovini poleg športnih ciljev imel tudi cilj pomagati in vzgajati svoje člane, da bi čim bolj uspeli v življenju. Poudarjali smo, da kar je dobro za naše člane je dobro tudi za klub, skupaj se veselimo osebnih uspehov in vsakemu privoščimo le najboljše. Tako stališče imamo tudi do odhoda Gorana Vuka v Domžale. Veseli smo, da je bil del naše sredine, da smo skupaj ustvarjali pozitivne cilje. Želimo mu, da uspe tako v športnem kot zasebnem življenju in z veseljem bomo spremljali njegovo pot.
Kaj torej od svoje ekipe pričakujete v naslednji sezoni? Kakšen cilj si boste zastavili?
Naša ekipa je zelo ambiciozna in ekipa je konec koncev tudi tisto ključno gibalo, ki te vodi naprej. Saj skoraj nihče ni verjel, da bomo tako superiorno premagali prvoligaša v dveh tekmah, s skupnim rezultatom 6:0, ampak dokazali smo, da naši fantje premorejo srce, voljo in motiv, tako da sem prepričan, da bi tudi v prvi ligi igrali kvalitetno in bili konkurenčni vsem ostalim.
Ne glede na vse momente, ki smo jih doživljali, se bo v Dobu še igral nogomet! Članska ekipa ima vsekakor še rezerve in z manjšimi korekcijami v ekipi bomo v prihodnjem letu poizkušali doseči še boljše rezultate, nabirali si bomo izkušnje ter ob tem poskrbeli še za infrastrukturne objekte. Seveda smo dolžni poskrbeti tudi za razvoj ostalih selekcij v Dobu, ker mislimo, da smo primorani domače mlade fante razvijati v ambiciozne člane, ki so, kot sem že povedal, predvsem domačini, nekateri so zaposleni, drugi pa pridno študirajo.
Kar postavlja na laž stereotip o nogometaših s praznimi glavami …
(Smeh) Vsi, ki so kadrovali pri nas, so pač morali iti skozi določeno fazo razgovorov in preverjanja. Močne noge in nogometno znanje ni bil vedno ključen faktor za to sredino, predvsem smo bili pozorni na to, ali se posameznik »vklaplja« v to ekipo, četudi je imel mogoče kakšno manjšo sposobnost. Ko ekipa nekoga res »ponese«, se to hitro nadomesti.
Če je prisotna želja, zaupanje in skupni interesi, se marsikaj da.
Ali v prihodnje morda upate na kakšne nove pokrovitelje?
Bili bi zelo dobrodošli (smeh)! Seveda bi jih bili zelo veseli in delali bomo tudi na tem, da jih pridobimo. Pokrovitelji sicer kažejo interes, tako da računamo, da se nam bo še kdo pridružil, mi pa smo tako ali tako znani po tem, da znamo »obrniti vsak evro«. Ne razsipavamo z denarjem, smo volonterji, nismo plačani in nimamo zaposlenih. Čim več poskušamo narediti volontersko in na ta način prihraniti kakšen evro oziroma ga raje nameniti v razvoj, infrastrukturo, itd …
Kako bi komentirali relativno slabo uvrstitev Domžal in dejstvo, da je klub zapustilo kar 10 igralcev?
Kdor dela v športu, laže razume, da je delati v športu težko. Glejte, jaz vodim podjetje s 150 zaposlenimi delavci in velikokrat pravim, da je vodenje nogometnega kluba precej težje delo (smeh).
Kot sem že rekel, ima vsak svojo strategijo. Mogoče so imeli malce smole, veliko poškodb … Kar pa se odhoda igralce tiče, moram priznati, da zadeve pri njih ne poznam tako dobro, vendar verjamem, da se je vodstvo že pravilno odločilo. Prej ali slej je potrebno napraviti določene poteze, ki se včasih izkažejo za modre in dobre, včasih pa tudi ne. V športu je pač tako.
Sami ste omenili, da vodite dokaj veliko podjetje. Sklepam, da je bilo govora o trojanskih krofih. Jih imajo vaši igralci radi?
Naši igralci jih imajo zelo, zelo radi, predvsem pa sem vesel, da so nad njimi navdušeni tudi naši mladi nogometaši, ki jim krofi velikokrat zadišijo tudi, ko se vozimo na tekme. Seveda nas veseli, da podjetje lahko del svojega prihodka nameni razvoju našega športa, ekipe, otrok, itd … Najbolj pa sem vesel, ko vidim otroka na igrišču, ki jé tisti krof, skoraj večji od njega (smeh) in to je to!
Tjaša Banko
