Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik ponovno gostoval v Švici, tokrat z geslom: »Povežimo se in zapojmo skupaj«

2648
Na povabilo Ekumenskega zbora GL-EG-RA, ki združuje tri župnije v predmestju Zűricha, smo se na težko pričakovano gostovanje pripravljali kar pol leta. Prvotni datum, ki je bil mišljen za praznik dneva reformacije (Švica je namreč v večini protestantska in kot nalašč za potrditev prispevka Prelepa je ta Stran’ska fara od našega lokalnega zapisovalca, ki govori o bogastvu dveh zborov župnije Stranje: novega in edinega ! … ter onega, »protestantskega«, katerega člani so že nekaj let na turneji… Ja, res je; t.i. CeMePZ France Gačnik, ki je sedaj že tri leta na turneji in ima za seboj že nekaj desetletij uspešnega delovanja in ni več župnijski zbor, se je poleg vseh nastopov doma in v tujini za večno zapisal v slovensko glasbeno zgodovino tudi s svojimi 13 nosilci zvoka in slike!) se je zaradi tehničnih težav organizatorja prenesel na 16. januar 2016 in kljub slabim vremenskim obetom s pomočjo našega domačega prevoznika KAM-BUS-a tudi uspešno izvedel v krščanski cerkvi sv. Marije Magdalene v Rafzu.

60 pevk in pevcev omenjenih združenih zborov, sopranistka Andreja Krt – Zakonjšek, organist Tomaž Pirnat, godalni komorni orkester Domžale – Kamnik indirigent Janez Krt, smo izvedli delo Josepha Haydna MISSA BREVIS Sancti Joannis de Deo. To je bilo dovolj za prvi del koncerta.

Drugega smo oblikovali gostje sami. Najprej solistka Andreja, nato Kvartet Krt, potem moški del zbora France Gačnik insolista Andreja in Primož Krt, nadaljeval je mešani zbor France Gačnik s cerkvenim programom Franceta Gačnika ob spremljavi harmonike Dominika Krta,kar je bilo pri poslušalcih še posebej navdušeno sprejeto z dolgim aplavzom in za konec ponovno vsi nastopajoči s Handlovo Dank sei dir, Herr, kar je potem izzvalo še dve dodatni pesmi, in sicer kar slovenski Gruberjevo Ave Marija in Frelihovo Zdrava Marija, ki so se ju uspešno naučili tudi naši švicarski prijatelji.

Prisrčna beseda njihovega župnika in dvestoglava zasedba poslušalstva bi želela še, a pravijo, da je treba končati takrat, ko je vzdušje najboljše. Zato so ostale nove želje za nova srečanja, ki smo jih potem na druženju v Pastoralnem centru Eglisau, ki smo ga leta 2007 ob našem prvem gostovanju v Švici svečano »požegnali«, tudi na glas dorekli. Če Bog da kar z Mozartovim REQUIEMom!

Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem tudi vsem donatorjem za darovana finančna sredstva.

Besedilo in fotografije: Dominik Krt, zborovodja in organist

Oglasno sporočilo