Ivan Iglič, Alešev Ivan iz Rafolč se je učil za ključavničarja najprej v Mengšu, nato pa v Domžalah. Zaposlil se je na Elektro Ljubljana okolica. Njegov nadrejeni je bil znani pisec kronik Stane Stražar, ki je vzporedno z delom na terenu zbiral podatke o raznoterih področjih življenja in jih urejal in publiciral v člankih in knjigah. Ivan je bil v službi Janez, zanimala pa ga je kulturna dediščina, predvsem stara orodja, ki jih je videval pri strankah, ko je napeljeval električne vode. Nekaj starih orodij so mu poklonili, nekaj pa jih je kupil, vse pa je skrbno popravil, pobarval in jih stalno vzdržuje.
Ker mu je začelo primanjkovati prostora, je precej orodja prenesel na stari kozolec v bližini hiše tik ob cesti, da je dobro viden sprehajalcem, obiskovalcem in ostalim. Ker mu ni bilo všeč starinsko ogrodje kozolca in je bilo ponekod že dotrajano, se je predlanskim pogumno odločil za prenovo. Zamenjal je vse vitalne dele in napravil balkon, gank, kot je v navadi pri toplerjih iz lepo oblikovanih deščic. Dopolnil je še zbirko starih še lesenih orodij in opreme za živino (komati), seveda pa ni pozabil na pleten koš, nad katerim so lesene vile in grablje, jeklena kosa, vile in motika ter brezova metla in vse domiselno poimenoval »Kmečki pušeljc ». Na nove late je obesil tudi precej novejšega orodja iz kovin, predvsem jekla. Taka orodja so močnejša in trajnejša, treba jih je temeljito zaščititi proti rjavenju. Pred mesecem je v naslednji štant vgradil še kmečki voz – navadni lojtrnik, v načrtu pa ima še pripraviti lojtrnik za vožnjo gnoja in kmečkih pridelkov.
Ivan poleg kmetovanja, ima par govedi v hlevu, še vedno rad zakuri kovaški ogenj in vzame kladivo, da v kovačnici kaj popravi, ukrivi ali na novo izdela kak lep okrasni del ograje ali vhoda.
Je še vedno strasten zbiratelj naše kulturne dediščine in jo z veseljem prikazuje na svojih treh razstavnih mestih in tako bogati nas in naše zanamce. Želimo mu, da bo še dopolnjeval zbirko starega kmečkega orodja in entuziastično pospeševal turizem tudi v naših lepih Rafolčah.
Vir: Občina Lukovica
Avtor: Viktor Jemec
