Nina Predanič: Nogometašice so v ZDA cenjene prav toliko kot nogometaši

1955

Nogometašice Radomelj so ta teden opravile priprave pred začetkom nove sezone v idiličnem okolju na Rogli. Vrhunec je bila torkova tekma proti Teleing Pomurju. Beltinčanke so v zadnjih sezonah prevladovale v prvi slovenski ženski ligi, zato je neodločen izid (3:3) lep izid za izbranke trenerja Davorja Previšića. Tako kot na finalni tekmi slovenskega pokala 25. maja v Kopru, ki so jo Prekmurke dobile s 7:3, pa je z dvema zadetkom izstopala Nina Predanič.

19-letna igralka, ki obiskuje College of Saint Rose v Albanyju v zvezni državi New York, je v prvem polčasu mojstrsko zadela z lobom za 2:1. V drugem polčasu je med dvema branilkama švignila mimo vratarke Beltinčank in zadela za 3:2. Predsednik Uroš Juračič se še predobro zaveda, da bo v novi sezoni Predaničevotežko nadomestiti, saj se v torek 9.8.2016 se vrača v ZDA.

V Sloveniji si zdaj tri mesece. Se veseliš vrnitve nazaj v ZDA?
Ne veselim se ravno šole, ki se začenja konec avgusta. Ampak na srečo se takrat začenjajo tudi tekme in igrale bomo kar dvakrat tedensko. Naprej me čakajo testi pripravljenosti, tudi Cooperjev test in vaje v fitnesu. V ZDA se je treba res boriti za mesto v prvi enajsterici. Posebej motivirane so igralke, ki pridejo na novo (razred Freshman) in se želijo dokazati. Trenerka me ima v načrtu za začetno postavo, saj imam dober strel, dobro znam tudi razigrati naši napadalki.

Kakšen je razpored tekmovanja? Ali veliko potujete na gostovanja?
Najprej igramo samo znotraj divizije, v lanski sezoni so ekipe prihajale k nam, letos pa bomo tudi me odšle na gostovanja, a ne prav daleč. Le v primeru, če se uvrstimo v nadaljnje tekmovanje, bi bila daljša potovanja, finale pa je v Kansas Cityju.

Kakšen je ritem življenja v ZDA? Znano je, da se mladi Američani radi veliko zabavajo.
Ljudje so res izjemno prijazni. Njihov ritem življenja je prehiter za nas. Ne hodijo na kavice, pijače, tortice … Zjutraj si vzamejo kavico za na pot, zraven še rogljiček in odrinejo. Doma malo kuhajo, morda le dvakrat na teden. Američani vsekakor so pravi “žurerji”, lahko bi rekla pravi “party animals”. Mladina hodi po zabavah vsak dan, tudi med tednom. Spoštujejo, da sem bolj zadržana in me ne silijo. Sprostim se precej lažje s puncami na pripravah na Rogli. Na začetku so me v New Yorku malce hecali, da naj grem ven. Jeseni bom imela zelo natrpan urnik, spomladi pa bo malce več časa in morda bom šla tudi kaj naokrog.

Koliko časa je bilo za obisk znamenitosti New Yorka? Si bila morda že na kakšni tekmi v ameriških profesionalnih športih?
Obiskala sem že Manhattan in Times Square. Želela sem si tudi obiskati tekmo nogometašev New York Cityja, kjer igrajo David Villa, Andrea Pirlo in Frank Lampard, a mi do zdaj še ni uspelo. Poleg Lige MLS si želim ogledati tudi tekmo Lige NBA v Madison Square Gardnu, morda tudi tekmo lige NHL.

Kako drago je življenje v New Yorku?
V ZDA je vse skupaj drago. Hrana je zelo draga, večino si moram plačevati sama. Tudi zavarovanje ni poceni. Letalska karta me je maja prišla 900 evrov, decembra se vračam v Slovenijo in grem nato januarja znova. Šolnino mi krijejo, prav tako stanovanje, ki si ga bom delila še z dvema puncama. Dobim tudi večino opreme. Vse skupaj pa je zame kar precejšen zalogaj.

Nina predanič s soigralkami na pripravah ŽNK Radomlje na RogliAmeričani obožujejo hitro prehrano. Si se uspela izogniti takemu prehranjevanju?
V ZDA nisem jedla nič hitre hrane, pretiravala pa sem s sadjem. Vsak dan melone, ananas in banane. Vse skupaj je bilo preveč sladkorja. Ko sem prišla domov z letala, sem se najprej stehtala in se zjokala. Takoj sem šla teči in 33 ur nisem spala. Zdaj je že v redu, saj sem izgubila nekaj kilogramov. Rekla sem si, da se v ZDA ne bom več zredila. Če se bom, ne bom šla več nazaj. Zame je pomembno, da imam ravno prav kilogramov, saj se bolje počutim in seveda nato tudi precej bolj igram.

Kako gledajo na nogometašice v ZDA?
Nogometašica je v ZDA zelo cenjena, prav toliko kot nogometaš. Vsaka univerza ima vsaj 20 dobrih nogometašic, ki bi z lahkoto igrale v prvi slovenski ligi. Poznane so v okolju, najboljše imajo tudi plakate. Pri nas je vse drugače, vsi me čudno gledajo, ko povem, da imam štipendijo v ZDA in igram nogomet.

Večkrat si že poudarila, da ne bi živela v ZDA, raje imaš Slovenijo.
Najbolje je, da delaš v bogati državi (Avstrija, Nemčija, Švica …), dobro zaslužiš, pokoj pa preživiš v Sloveniji, ki je najlepša država. Tu imamo vse, gore, morje, lepo in urejeno okolje.

Kakšni so tvoji cilji po prihodu nazaj iz ZDA?
Upam, da bom imela kaj od nogometa. Ne želim 15 let trenirati za prazen nič. Po koncu študija v ZDA se želim dokazati v kakšni ligi v Evropi.

Kaj napoveduješ Radomljankam v letošnji sezoni? Brez tebe bo naloga še precej težja.
Mislim, da mlada ekipa v Radomljah potrebuje še kakšno sezono, da dozori. Novi trener je res odličen, pravi motivator. Res igramo dobro že na prijateljskih tekmah. Olimpija in Pomurje sta v letošnji sezoni močna, a mislim, da jim lahko dekleta konkurirajo, od preostalih ekip pa so boljše.

Za konec pa še ena zanimivost. Nina se je rodila 28. maja 1997, ko je bila odigrana ena izmed legendarnih finalnih tekem Lige prvakov. Borussia iz Dortmunda je premagala Juventus na olimpijskem stadionu v Münchnu s 3:1. To je bil do zdaj edini naslov evropskih prvakov za črno-rumene iz Porurja. Junaka sta bilaKarl-Heinz Riedle in Lars Ricken, ki je zadel z izjemnim lobom. Nina v ZDA nosi dres s številko 28, v Radomljah pa ima seveda številko 10. Želimo ji obilico dobrih akademskih rezultatov in odličnih nogometnih predstav ter da se spomladi zdrava vrne nazaj med naša dekleta.

A.G., Foto: Rok Zore, Nina Predanič

2016_08_08-Predanic_selfie_ZNK_Radomlje

Oglasno sporočilo