Človek, ki v Kamniku podpira lokalne podjetniške ideje

1171

Samostojno pridobljena in zaslužena ekonomska neodvisnost je predpogoj za svobodo, za kakovosten razvoj okolja in tudi prebivalstva. Le neodvisnim ljudem se ni treba udinjati idejam in interesom drugih, meni pobudnik nastajajočega pospeševalnika zagonskih podjetij in direktor podjetja Nektar Natura Tomaž Lah.

V Kamniku pod okriljem Podjetniškega kluba Kamnik nastaja sklad tveganega kapitala KIKštarter Pospeševalnik, s katerim želijo kamniška in druga podjetja v regiji podpirati lokalne podjetniške ideje. Vlagali bodo v start-upe, v katerih vidijo potencial za globalno rast. Pobudnik ustanovitve družbeno odgovornega sklada poslovnež Tomaž Lah je k projektu privabil člane kamniškega podjetniškega kluba, ki čutijo odgovornost do razvoja družbe, okolja, ljudi in idej, med vlagatelji pa je naletel na velik odziv.

Z njim smo se pogovarjali o nastajajočem skladu in odgovornem podjetništvu.

Zakaj ste se odločili za zagon KIKštarter Pospeševalnika?
Kot podjetniki se zavedamo, kako pomembno je, da mladi, ki v lokalnih okoljih imajo ideje in voljo, dobijo še začetno finančno možnost, da svojo idejo udejanjijo. To je prispevek podjetnikov k razvoju okolja, razvoju podjetnih virov v okolju in spodbuda preostalim stebrom družbe.

Vsakdo si v življenju želi pustiti pozitivno sled. To je v naravi človeka, pravi direktor podjetja Nektar Natura, ki ustanavlja sklad za finančne spodbude zagonskim podjetjem.Vsakdo si v življenju želi pustiti pozitivno sled. To je v naravi človeka, pravi direktor podjetja Nektar Natura, ki ustanavlja sklad za finančne spodbude zagonskim podjetjem. Foto: Osebni arhiv

Steber, ki ga s svojim delovanjem podpiramo mi, je gospodarstvo, za katero menim, da je temelj za omogočanje socialno čuteče družbe, saj z ustvarjanjem dodane vrednosti in davkov omogoča, da država deluje.

Kakšni so cilji tega projekta?
Cilj je spodbuditi podjetniško razmišljanje v okolju in prek tega mladim pokazati, da je življenje lahko kakovostno le, če se potrudijo v ustvarjalnosti in razvoju svojih potencialov.

Na družbo želimo pozitivno vplivati tako, da spodbujamo podjetniško ustvarjalnost. Seveda želimo tudi realen razvoj podjetij in podjetništva kot generatorja bodoče razvitosti prek uspešnega razvoja podjetij v regiji.

Zakaj ste se kot uspešen podjetnik odločili za ta družbeni angažma?
Vsakdo si v življenju želi pustiti pozitivno sled. To je v naravi človeka. Osebno menim, da je samostojno pridobljena in zaslužena ekonomska neodvisnost predpogoj za svobodo, za kakovosten razvoj okolja in tudi prebivalstva. Le neodvisnim ljudem se ni treba udinjati idejam in interesom drugih. Menim, da je to najpomembnejše za razvoj okolja.

Je te miselnosti v Sloveniji dovolj?
Te miselnosti je v Sloveniji dovolj. To dokazujemo z našim skladom. Vsi podjetniki, ki so vanj vložili, čutijo odgovornost do okolja. To kažejo predvsem tako, da s spodbudami mladim vračajo nazaj v okolje.

Tudi širša javnost spoznava, da so podjetniki in podjetja gonilo razvoja in blagostanja zdaj in v prihodnje. Vesel sem, da velik del javnosti vse bolj spodbuja podjetja k razvoju in rasti. Slovenci se začenjamo zavedati, da med nami ni prostora za nevoščljivost in da je bolje imeti več uspešnih kot neuspešnih.

"Tudi širša javnost spoznava, da so podjetniki in podjetja gonilo razvoja in blagostanja zdaj in v prihodnje," meni Lah.“Tudi širša javnost spoznava, da so podjetniki in podjetja gonilo razvoja in blagostanja zdaj in v prihodnje,” meni Lah. Foto: Thinkstock

Katerih spodbud za mlade podjetnike manjka v Sloveniji?
Manjka jim mentorstva in začetnih spodbud. Manjka jim resnih ocen, kritične, a vendar spodbudne podpore, spoznanja, da bo rezultat prišel le kot posledica razumevanja potreb uporabnikov in trdega dela.

Manjka jim spodbude pri vztrajanju – včasih tudi zato, ker so premalo pogumni in ne sprejmejo tveganja (ne igranja na srečo).

Biti večkrat neuspešen je pozitivno, vsaj poskusil si. Številni si tega niso upali.

Kaj v kontekstu spodbujanja podjetništva pričakujete od občine oziroma države?
Od države pričakujem nižje davke in kakovostno storitev, ki bo usmerjena v rešitve, ne v težave. Zdaj ni tako, saj vsak nov predpis uzakonja večje ovire in spodbuja nepodjetnost.

Od občine pa, da zagotovi infrastrukturo, v kateri bodo občani lahko ustvarjalni in bodo podjetja lahko delovala. Brez enakomerne razdelitve gospodarstva po občinah bodo nastala spalna naselja in se bo razraslo nasilje nad premoženjem in ljudmi. To ni dobro.

Žal je še vedno veliko javnih uslužbencev, ki se jim kolca za starimi časi, ko so velika podjetja reševala socialne stiske. Ne zavedajo pa se, da bi morali vso podporo usmeriti v mala in srednja podjetja ter jim omogočiti, da lažje delujejo v njihovih občinah. Krivdo za selitev podjetij iz občine nosijo župani in njihov kader.

Vir: Siol.net

Oglasno sporočilo