NOV!CE 2005: Bodo Domžale nekoč mestna občina?

342

Začenja se postopek za ustanovitev mestne občine
Odvzem oziroma izguba pravnega statusa »mestne občine« je stara domžalska bolečina, čeprav je treba poudariti, da Domžalčani niso nikoli bili pravi »meščani«, za kar so se za razliko od njih proglašali Kamničani. Ti so znani po svojih ‘purgerskih’ stališčih in manirah, ki pa so sčasoma prav tako izginile v postsocialističnem življenjskem ritmu. Domžalčani s svojo ‘meščanskostjo’ niso zelo obremenjeni, bolj je boleče dejstvo, da so leta 1952 ta pravni status že pridobili, vendar so ga tri leta kasneje z državnim dekretom tudi izgubili.No, sedaj je menda idealna priložnost, da se ponovno spustijo v boj za priznanje statusa, ki pa v današnjem trenutku časa nosi s seboj drugačne koristi, kot je zgolj »statusni pomen«.

Zakonska podlaga in razlogi za mestno občino
Ustava RS oziroma njen 141. člen določa, da mesto pridobi status mestne občine po postopkih in ob pogojih Zakona o lokalni samoupravi. Ta namreč določa, da mestno občino ustanovi Državni zbor RS z zakonom po prej opravljenem referendumu in s tako izkazano voljo prebivalcev.

Občina Domžale je leta 1952 pridobila pravni položaj mestne občine, vendar je bila leta 1955 pravni pojem mesto oz. mestna občina, odpravljen, ob tem pa so vsem mestnim občinam ohranili mestni značaj. Občina Domžale v sedanjem obsegu deluje od njene ustanovitve v letu 1998 dalje, do tedaj pa je združevala še sedanjo občino Trzin, pred tem do leta 1994 pa tudi Lukovico, Mengeš in Moravče.

Kot prepričljiv razlog za mestno občino je tudi dejstvo, da so Domžale upravno, gospodarsko-poslovno, sodno, izobraževalno, kulturno-športno in oskrbovalno središče večjega območja.

Razlogov za pridobitev statusa je več, med njimi so najpomembnejši:
– hitrejši, učinkovitejši in bolj prijazen razvoj mest in z njim povezanega podeželja;
– z novim statusom bi občina zadržala sedanje pristojnosti in imela možnosti s predvidenim prenosom pristojnosti države na nižje nivoje lažje pridobiti dodatna sredstva od države;
– možnost pridobitve dodatnih finančnih sredstev za delovanje in programe;
– izboljšanje pogojev sodelovanja z državo, mestnimi in ostalimi občinami ter povečane možnosti za tesnejše sodelovanje z mesti drugih držav, kar bi povečalo možnost pridobivanja sredstev iz EU;
– večji vpliv na izboljšanje pogojev za delo poklicnih in srednjih šol, saj bi kot mestna občina imeli večjo možnost pritegniti tudi druge programe visokošolskega študija.
– Okrepil bi se položaj občine znotraj Ljubljanske urbane regije.
Pridobitev statusa mestne občine bi po predvidevanjih koristila vsem prebivalcem občine.
Izpolnjevanje pogojev

Občina ima po zadnjih statističnih podatkih 30.658 prebivalcev, samo mesto Domžale pa 12.239, kar predstavlja 39% celotne populacije občine, ki meri 72,3 km2. povprečna gostota poselitve je 424 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar presega slovensko povprečje. Po zadnjem popisu prebivalstva je v občini 10.514 stanovanj in 9.822 gospodinjstev.

V gospodarskem smislu so Domžale usmerjene v obrtno-industrijsko dejavnost, saj v občini deluje 2.417 poslovnih subjektov (podatek z dne 31.12.03), od tega preko 1500 obrtnikov. V preteklosti je bila občina pomembno obrtno središče, kar bi rada ohranila, zato načrtno gradi obrtno-industrijske cone.

Pogoje iz 13. člena Zakona o lokalni samoupravi občina v celoti izpolnjuje, prav tako pogoj o številu prebivalstva. Zaplete pa se pri pogoju o najmanj 15 tisoč delovnih mestih, saj je bilo decembra 2004 v celotni občini 10.775 delovnih mest, od tega 3.175 v terciarnih in 1.548 v kvartarnih dejavnostih. Menda bi sedanja občina izpolnjevala tudi ta pogoj, če ne bi »stara« občina Domžale v preteklosti pospeševala razvoja mikroregijskih središč in tako zagotavljala razvoj celotne tedanje občine. Manjšemu številu delovnih mest botruje tudi zaton tekstilne in usnjarske industrije. V celoti pa Domžale izpolnjujejo pogoj geografskega, gospodarskega in kulturnega središča.

Naj poslanca »stopita skupaj«
Tako so sugerirali nekateri člani občinskega sveta na zadnji seji, ko so potrjevali pričetek ukrepov za ustanavljanje mestne občine. Po besedah Pirmana (LDS) je določanje mestnih občin tudi začetek formiranja upravnih okrajev, zato je vzpodbudil oba člana državnega zbora, Cveto Zalokar Oražem (LDS) Roberta Horvata(SDS), da se skupaj zavzameta za to, da tudi država stori korak v tej smeri. Pirmanu je pritrdil tudi Gerbec (SD) in menil, da se prav v tem času v državnih organih pripravlja formiranje upravnih okrajev, ki bodo gotovo tudi temelj za bodoče regije. Če Domžale v svojih prizadevanjih ne bodo uspešne, bodo izgubile sedeže pomembnejših institucij (davčna uprava, geodetska služba itd), saj bodo ostali samo »šalterji« oziroma izpostave za posamezno službo in stotine ljudi se bo moralo voziti v Ljubljano urejat najbolj vsakdanje stvari, saj bodo te službe centralizirane v »mestnih« občinah. Predlagal je tudi, naj se pripravi informacija o formiranju novih upravnih okrajev.

Županja je menila, da je potrebno znižati evforijo vseh pričakovanj, saj je po dosedanjih izkušnjah moč sklepati, da bo predvsem zaradi bližine Ljubljane imenovanje mestne občine težko doseči kljub formalno izpolnjenim pogojem. Menila je, da bi ji pri njenih prizadevanjih mnogo pomenila podpora vseh političnih strank v občini.

Kravje kupčije pod mizo
»V Državnem zboru je ponovno pričakovati forsiranje ustanavljanja majhnih mikro občin, čeprav je že sedaj 40 do 50 takih, ki niso opravilno sposobne, saj mora vsaka najmanjša občina opravljati popolnoma enake naloge, kot tiste največje – kar pa je zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov nemogoče. Zato se nekatere majhne občine že povezujejo med seboj. Sama sem podpredsednica odbora za regionalno samoupravo, pa ne vem, kaj se dogaja. Razvojne regije bo oblikovala vlada in s tem prejudicirala bodoče regije,« je povedala županja in dodala, da so na »listi« čakanja tudi take, kot je recimo Piran, Škofja Loka, Radovljica, Brežice in še nekatere, ki imajo za seboj že zgodovinsko tradicijo mesta, pa do statusa mestne občine ne pridejo.
»Tudi zaradi kravjih kupčij nekaterih poslancev in drugih visokih državnih uradnikov, ki delujejo po sistemu daj-dam,« je prepričana Oražmova ter kot ‘zgled’ takega dogajanja navedla mestne občine s samo 18 tisoč prebivalci in daleč pod kriterijem števila delovnih mest. (Slovenj Gradec, Murska Sobota in še nekatere).

Zaradi ostrih županjinih stališč se je oglasil tudi poslanec Robert Horvat (SDS) in poudaril, da podpira predlog za pričetek postopka, da pa se z županjinimi trditvami o kravjih kupčijah ne strinja, ker da so se te morda dogajale v preteklosti, sedaj v okviru nove vlade pa prav gotovo ne in tudi v prihodnje se bo do potankosti spoštovala zakonodaja.

Tudi Gerbec iz stranke SD je dejal, da nima pretiranih iluzij v uspeh, da pa pričakuje vztrajanje obeh poslancev, čeprav sta iz različnih strank, da skušata doseči posvet med občino ter izpostavami posameznih služb in Ministrstvom za državno upravo ter zahtevati obrazložitev principov, ki vodijo državo pri oblikovanju upravnih regij. »Občani se sploh ne zavedajo, kaj jih čaka!« je pribil Gerbec.

Postopek za ustanovitev mestne občine se je torej začel, kako se bo nadaljeval in zaključil, pa se bo pokazalo, kajti platno in škarje ima v rokah vlada, ki je sicer pred volitvami imela polna usta decentralizacije države, njene poteze pa kažejo ravno obratno. Sicer pa – tega smo že vajeni.

Danica Šraj

V Galeriji Domžale so likovniki predstavili svoja dela, v katerih so se pozabavali tudi s “parodijo” na naše mesto.

Oglasno sporočilo