Izkopavanje posmrtnih ostankov žrtev povojnega nasilja na Macesnovcu v Kamniški Bistrici

1268

Profesor Mitja Ferenc, ki raziskuje slovensko novejšo zgodovino, meni, da so prikrita grobišča žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni, »naša skupna odgovornost in naš poraz. Čeprav kazensko nikoli ne bodo odgovarjali, zgodovinarji vendarle vemo, kdo je bil na položaju, da je lahko ukazal poboje, kdo je ukazal uničiti in prekriti grobišča in kdo je sistematično odganjal svojce s krajev, kamor so hodili za vse svete prižigat sveče.«

Eno od številnih grobišč žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni v občini Kamnik je tudi grobišče Macesnovec v zgornjem delu toka Kamniške Bistrice, ki je bilo s sondiranjem tudi dokončno potrjeno konec oktobra leta 2014.

Te dni, natančneje 17. julija 2017, se je tam začelo izkopavanje posmrtnih ostankov žrtev povojnega nasilja. Delo arheologov in antropologov ves čas spremljata tudi Tone Stele, predstavnik Agrarne skupnosti Meščanska korporacija, ki je lastnica zemljišča, in Matevž Skamen, član Društva Demos na Kamniškem.

Arheolog mag. Draško Josipovič nam je v petek, 21. julija 2017, povedal, da so izkop žrtev povojnega revolucionarnega nasilja zaključili. V grobišču Macesnovec, kjer bodo vzpostavili prvotno stanje z ograjami, dostopnimi potmi, označbami in spominskim križem, so našli okostja osemindvajsetih oseb, točno število pa bo znano šele, ko bo zaključeno antropološko in arheološko poročilo. Takrat bodo predstavili vse ključne ugotovitve o raziskavi na Macesnovcu tudi javno predstavili.

Objavljamo tudi predavanje mag. Draška Josipoviča, saj želimo predstaviti, kako potekajo raziskave in izkopi delov skeletov žrtev povojnih pobojev. S prispevkom želimo pokazati, kako pomembno je, da se tega dela lotevajo zgolj vrhunsko usposobljeni strokovnjaki s področja arheologije in antropologije.

Objavljamo foto reportažo, s katero želimo na čim bolj pieteten način prikazati delo arheologov in antropologov pri tem izjemno zahtevnem strokovnem opravilu, ki terja najvišjo raven spoštovanja do umrlih. Fotografije je naredil Matevž Skamen, s strokovnimi nasveti pa mu je ves čas pomagal mag. Draško Josipovič.

Četrt stoletja Demosovih prizadevanj za ureditev grobišč povojnih pobojev

Kot je splošno znano, se v Društvu Demos na Kamniškem združujejo tisti, ki so takoj po osamosvojitvi Slovenije rekli, da je čas, da se pokopljejo vsi mrtvi, da se označijo vsa mesta pobojev in vsa grobišča, da se začne iskati resnico, ki je skupna vsem, da bo mogoče odpuščanje, ki bo skozi sočutje v človeku počasi vodilo do sprave. Rekli so tudi, da se morajo ta žalostna dejstva naše zgodovine poznati, se deliti z drugimi, o njih javno govoriti ter se iz njih naučiti, da ob prvi skušnjavi spet ne podivjamo.

Začetki so bili skromni, pa vendar so bila že leta 1994 označena in začasno zavarovana vsa takrat znana prikrita grobišča, med njimi tudi v Kamniški Bistrici. Sledil je popis žrtev druge svetovne vojne v takratni občini Kamnik. To je bilo obsežno in občutljivo delo, opravili pa so ga številni prostovoljci, ki so s svojim prizadevanjem in natančnostjo prispevali k vrnitvi dostojanstva pokojnim, njihovemu večnemu miru ter ohranjanju miru in sprave med nami. Sledila so leta, ko duh časa ni bil več naklonjen tem plemenitim ciljem, konec leta 2013 pa je dozorelo spoznanje, da se čas izteka, pričevalci odhajajo, z njimi pa odhaja v pozabo vedenje o povojnih grozodejstvih. In tudi narava je pripomogla, da so mnoga grobišča postala neprepoznavna.

Pravica do groba

V Društvu Demos na Kamniškem so sprejeli program dela z naslovom Pravica do groba, s katerim želijo pomagati, da se uredijo vsa vprašanja, povezana z množičnimi prikritimi grobišči žrtev povojnih pobojev na Kamniškem, osrednjo pozornost pa so namenili dolini Kamniške Bistrice.

Program sta podprli država in občina, zahtevna naloga pa je bila lahko uresničena, ker se je oblikovalo široko partnerstvo: Združenje Otkrićemo istinu – Dušan Niklanović, Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Občina Kamnik, Agrarna skupnost Meščanska korporacija, združenji Ob lipi sprave ter Resnica in sočutje. Skupna prizadevanja vseh navedenih in rezultati njihovega dela se kažejo v ureditvi že potrjenih grobišč in postavitvi kapele v osrednjem delu Parka spomina in opomina Kamniška Bistrica, ki je bila posvečena v ekumenskem duhu. V Društvu Demos na Kamniškem so prepričani, da so rezultati skupnih prizadevanj lahko primer dobre prakse in spodbuda drugim slovenskim okoljem, da se končno lotijo reševanja vprašanj prikritih grobišč.

V Društvu Demos na Kamniškem še posebej izpostavljajo prispevek črnogorskega Združenja Otkrićemo istinu – Dušan Niklanović. Prav njim gre zahvala, da so 70 let po koncu druge svetovne vojne blagoslovili kapelico, posvečeno vsem žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja, ki so življenje izgubili v Kamniški Bistrici. Poudarjajo pa tudi, da Park spomina in opomina Kamniška Bistrica s kapelico postaja točka evropskega civilnodružbenega in medverskega dialoga ter opomin, da se je treba vselej in povsod upirati nečloveškosti.

Več na: https://demos.nakamniskem.si/index.php/dogodki-na-kamniskem/309-izkop-posmrtnih-ostankov-pomorjenih-pripadnikov-protirevolucionarnih-sil-maja-1945-na-macesnovcu-v-dolini-kamniske-bistrice-2

 

Oglasno sporočilo