Beseda praznik pomeni praznovanje. Praznujemo in srečujemo se ob različnih priložnostih. Že v starih časih so znali skupaj praznovati glasbeniki, konjeniki, kmetje, lovci in druge druščine, ki so se zbirale na praznične dni. Največkrat so bile žegnanjske nedelje ali zapovedani cerkveni prazniki, ko ljudje niso delali. Takrat so se zbrali in se poveselili ob dobri domačih dobrotah, kovali načrte za naprej, manjkala ni niti glasba, saj so z njo prazniki lepši.
Obiskala sem eno takih druženj na kmetiji Pr’Gabr, na Limbarski gori nad Moravčami, od koder so zjutraj konjeniki odjezdili na praznično ježo. Popoldan so na slikovito kmetijo prihajali člani veteranske godbe na pihala iz Mengša, Rokodelci so razstavili svoje izdelke povezane s kmetovanjem. Goste je z velikim veseljem jih je sprejemal gospodar Srečko Vrhovec, ki je član godbe in navdušen konjenik. Ostali člani družine, žena hčeri in sin pa so pripravljali domače dobrote za druščino, ki se je zbirala na dvorišču. Okoli šestnajste ure so se konjeniki vračali z ježe. V njihov pozdrav in prihod so zaigrali glasbeniki znane slovenske poskočnice, se skupaj fotografirali in nadaljevali prijetno popoldne ob glasbi domači hrani in pijači.
Vesela sem, da so še ljudje, ki znajo biti človeku človek in zanj kaj prijetnega storijo, obenem obujajo stare običaje in skrbijo, da ne odidejo v pozabo.
Branka Bizjan
Foto: BB
