Verjetno sta bila tako Kaja in Luka Peršolja ponosna na delo svojega očeta Boruta in sta mu tudi zato pomagala pri pripravi razstave fotografij v knjižnici Domžale. Če je Kaja povezovala program in to zelo uspešno, nas je Luka na koncu razveseli z veselimi zvoki, ki jih je izvabljal iz kitare. A to je le en delček iz otvoritve razstave Boruta Peršolje, ki nosi pomenljiv naslov Razgledi.
Ob okroglih jubilejih 70. obletnici Planinskega društva Domžale in ob 30. obletnici prostovoljnega vodništva Boruta Peršolje, je v ponedeljek, 2. julija 2018 , v Knjižnici Domžale potekalo odprtje njegove samostojne razstave, ki nosi tudi prizvok dobrodelnosti, saj bo ves izkupiček od prodanih fotografij, avtor namenil za nakup defibrilatorja, za Domžalski dom na Mali planini. V gore hodimo živet, uživat in ne umirat, je bilo slišati med nagovorom. Na Veliki planini je umrlo kar nekaj ljudi, a ne zaradi plazu ali zdrsa, ampak zaradi zastoja srca. Ne bomo razglabljali, ali zaradi lepot ali česa drugega, a po besedah Marjete Keršič Svetel, so se razmere na planini zelo spremenile. Če so včasih pastirji polagali rušno, ki so jo razrili prašiči nazaj, jim to sedaj ne uspeva več zaradi številnih avtomobilov in štirikolesnikov. Še pred njo nam je o življenjski poti Boruta Peršolje spregovoril častni predsednik Planinskega društva Domžale Peter Primožič, ki je tako malo za šalo in malo zares dejal, da je prve planince Borut popeljal v planine že, ko je imel plenice. Že omenjena Marjeta Keršič Svetel, je v malce daljšem nagovoru preletela zgodovino pohodništva in obisk gora, se spomnila začetnikov, kot je Fran Orožen, načelnik Osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva (1893-1908) , na katerega je čas zgodovine enostavno pozabil, kljub njegovemu doprinosu in temu, da je bil začetnik znanstvenega pogleda na turizem. Ob tem je omenila slogan trnič na vsako mizo, a se ob tem avtor ni ozrl na zgodovinski pomen trniča, kajti včasih si je bilo potrebno trnič prislužiti, kajti trnič je nekaj tazga kar ni za vsazga. Seveda je ob tem omenila tudi oranje ledine Boruta Peršolje na številnih področjih.
Ideje, spoznanja, znanja in še kaj so žal ostali nekje na zaprašenih policah hrama učenosti. Fotografije kažejo sožitje človeka z naravo z gorami kakor ga vidi preko fotoaparata oko avtorja. Šestnajst fotografij formata 35 x 55 cm, iz različnih časovnih obdobjih od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa do danes. je odtisnjeno na tkanino ter dano na podokvir. Pogled v zgodovino Boruta Peršolje pravi, da je Domžalec, magister geografskih znanosti, zaposlen v Državnem zboru Republike Slovenije, vodnik Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje, član in nekdanji predsednik Planinskega društva Domžale, nekdanji podpredsednik Planinske zveze Slovenije, soavtor Planinske šole, Vodniškega učbenika ter knjige Slovenske gore, avtor zasnove Slovenskega planinskega muzeja, avtor številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov o gorah in gorništvu, snovalec in sogovornik sedemdesetih gorniških večerov, avtor besednega in fotografskega bloga Razgledi… Njegove fotografije so bile objavljene v različnih slovenskih revijah, časopisih in knjigah. in če boste na dopust vzeli katero izmed knjig iz knjižnice Domžale, si vzemite čas za ogled fotografij, kajti lahko boste spremenili kraj vašega dopustovanja, ali se le odločili, da za dan ali dva skočite tudi v gore.
In da je bilo vzdušje pravo planinsko so poskrbeli tudi pevci moškega pevskega zbora Janko Kersnik z solistkama Urško Pavli in Marto Zabret, pod taktirko Igorja Velepiča s planinskimi pesmimi, ali kakor je dejal avtor razstave, sem vas povabil, ker sem se bal, da ne bo obiskovalcev. In smo ga presenetili, ne samo ljubitelji gora, tudi drugi so od daleč in blizu prišli na otvoritev razstave in s tem pokazali, da znajo ceniti njegovo delo.
DJD
