Uvodnik 15 2018: Pehar bombončkov in praznih obljub

0
71

Imate radi bombončke, tiste pisane, zavite v svetleče papirčke različnih barv in oblik? Kdo jih ne bi imel rad. Morda jih ne gledamo s tako velikimi očmi kot takrat, ko smo bili otroci, pa vendar si najbrž vsake toliko časa le privoščite enega ali dva za razvajanje. In ker so bombončki tako vabljivi, tudi če jih na koncu ne boste pojedli, se je politika na veliko lotila podeljevanja teh bombončkov. Oprostite, politika bombončkov ne podeljuje, ampak jih zvito obljublja češ, če bomo izvoljeni, bomo storili to in to…
In ker obljuba nič ne stane in ker je pehar bombonov v naročju politikov čedalje večji, reševanje obljub pa je tako ali tako samo zavajanje, je najlažje, da sedanji in bodoči mogotci na veliko delijo obljube in govorijo o gradovih v oblakih. Če postanem župan, bo mestni promet brezplačen, če postanem župan, bodo vrtci cenejši, če postanem župan, bodo komunalne storitve boljše, če postanem župan, bomo šli na luno… Ja, takšne in drugačne obljube se nam bodo ta mesec vrtele pred očmi in volivci bodo v stilu zlatih ribic izbrali svojega favorita, obkrožili njegovo ime in potem v treh tednih po izvolitvi že pozabili na vse, kar je “njihov” kandidat obljubil, bentili bodo nad tem, da vsi kradejo in da ni nič narejenega…
Sprijaznimo se, to je naša stvarnost. V politiki je čedalje manj konkurence, saj se tega umazanega posla loteva vse manj resnih in kredibilnih ljudi in tudi zato imamo na čelu države in mest raznorazne veseljake, vetrnjake, spreobrnjence in lopove, ki veselo vedrijo v občinskih stavbah, ker so pač poskrbeli za to, da so njihovi dobili dovolj bombončkov in obljub. Ne skrbite, na koncu bodo bombončke tako ali tako odvijali in v usta tlačili tisti, ki bodo stali ob boku zmagovalca, za občane in državljane ostanejo drobtinice, toliko da se ne pozabi.
Lokalne volitve so glede tega še posebej zanimive, saj bi človek pričakoval, da bi županski kandidati in občinske liste izdelali jasne programe in načrte, kaj nameravajo storiti. Tako pa poslušamo že stokrat slišane floskule o boljšem in prijaznejšem načinu sobivanja v občini in puhlice o tem in onem, brez kakršnegakoli realnega načrta o občinskih in državnih proračunih. Pomembno je, da se lepo sliši.
Jaz sem, pošteno povedano, resnično utrujen od vsega tega blebetanja in zato sem si za letošnje volitve zadal enostavno rešitev. Volil bom tistega kandidata, ki bo v Domžalah naredil vsaj tri krožišča v mestu. Vsi veste, kako grozljiv je postal promet ob konicah po našem mestu in resnično ne razumem, zakaj so znali krožišča postaviti v Mengšu, Trzinu, Šenčurju (tam so se potrudili še s spomenikom), Kamniku, samo v Domžalah imamo očitno preveč nesposobne načrtovalce cest, da bi doumeli, kako koristna in enostavna so krožišča za sproščanje prometa.
Tako! Samo ena obljuba in resen načrt, dragi kandidat, pa imaš moj glas.
Jakob