Nina Bešter: »Psi niso več samo okras na vrtu«

0
5536

Odnos Slovencev do psov se, kot pravi naša sogovornica, sicer izboljšuje, še vedno pa smo pri tem daleč za Avstrijci in Italijani, kjer so kosmatinci  ̶  tretirani kot družinski člani  ̶  dobrodošli tako rekoč povsod.

Domžalčanka Nina Bešter je ena tistih žensk, ki se je že kot mala deklica obračala za vsemi psi, in je hkrati ena izmed ljudi, ki svoj največji hobi spretno pretvorijo v uspešen posel. Leta 2012 je v Domžalah odprla Pasji dom, v katerem skrbi, da psom v odsotnosti njihovih lastnikov ni dolgčas. Varovancem skuša nuditi to, česar so vajeni doma, posebej zahtevnim pa po potrebi odstopi tudi kavč ali posteljo.

Kako ste prišli na idejo, da bi odprli hotel za pse?
Leta 2005 sem od prijateljice v varstvo dobila svojega prvega psa in takrat se mi niti sanjalo ni, da bo varstvo psov postalo moja služba in način življenja. Ker se dobre novice hitro širijo, se je dokaj hitro razširil tudi krog mojih varovancev, zato sem začela razmišljati o odprtju pasjega hotela. V tistem času je bilo takšne ponudbe, kjer psi v času varstva bivajo v hiši skupaj z ljudmi, zelo malo. Zato sem se odločila da odprem pasji hotel, ki pa seveda ni takšen, kot si ga večina ljudi predstavlja. Pri meni psi bivajo skupaj z mano in mojimi psi v hiši, hodijo na vsakodnevne sprehode, saj jim želim čas, ko so v varstvu, čimbolj približati domačemu okolju. Tako psi niso pod stresom in brez težav počakajo na vrnitev lastnika.

Ste že od nekdaj ljubiteljica psov? Katera pasma vam je najbolj pri srcu?
Odkar pomnim sem ljubiteljica vseh živali, psi pa mi pomenijo še tisto nekaj več. Že kot mala deklica sem se obračala za vsemi psi, hodila v zavetišče sprehajati druge pse in pri svojih 11 letih le dočakala svojo prvo psičko Lucy, pasme bernski planšarski pes, ki je hkrati moja najljubša pasma. Bernski planšarji so nežni velikani, izjemno prijazni in ljubeči, zato sem dobesedno zaljubljena vanje in bi se težko odločila za katerokoli drugo pasmo, saj so mi enostavno pisani na kožo.

Imate tudi sami psa? Katerega oziroma koliko?
Sama imam tri psičke, bernske planšarke. Najstarejša je osemletna Bibi, sledi ji sedemletna Paris in še najmlajša, skoraj dve leti stara Lumi, Bibina hčerka, ki sem jo obdržala doma iz zadnjega legla.

Pravite, da se še spomnite svojega prvega varovanca/varovanke?
Seveda, še kako dobro se ga spomnim. Moj prvi varovanec je bil mešanček z zlatim prinašalcem, ki je slišal na ime Rondo.

Kako poteka tipični »pasji« dan v vašem varstvu?
Moj tipičen dan se vsak dan začne že pred šesto uro zjutraj, saj malo po šesti že pridejo prvi varovanci v pasji vrtec. Takrat sledi prvi izpust na vrt za varovance, ki so v pasjem hotelu. Ob 8h sledi prvi sprehod, ki je večinoma v bližnjem gozdu, kjer imamo na voljo neskončno veliko poti. Pravijo, da je utrujen pes srečen pes, zato poskrbim za dovolj gibanja, hkrati pa tudi za zaposlitev pasjih možgančkov. Po sprehodu sledi počitek in ko so psi popolnoma mirni, dobijo zajtrk. Po zajtrku je na vrsti počitek in nato igra na vrtu. Okrog 16h varovanci pasjega vrtca oddidejo, z ostalimi pa sledi še en, tokrat popoldanski sprehod. Po sprehodu pa seveda zaslužena večerja in počitek.

V čem se varstvo v vašem pasjem domu razlikuje od ostalih ponudnikov podobnih storitev?
Večina si pasji hotel predstavlja kot pesjake oziroma ograjene izpuste, kjer psi večinoma samevajo in nimajo na voljo aktivnosti, ki so jih navajeni od doma. Jaz skušam varovancem nuditi to, česar so navajeni doma. Kar pomeni, da bivajo v družbi ljudi, da imajo redne sprehode in seveda tudi crkljanje. Pri meni psi niso nikoli sami, saj je to moja služba, tako da so seveda tudi ves čas pod nadzorom. Ponavadi se pošalim, da je varstvo pri meni primerno za pasje razvajence, saj jim je dovoljeno tudi ležanje na kavču, najbolj razvajenim pa celo na postelji.

Varstvo in ukvarjanje s kosmatimi štirinožci je vaš posel in vaš hobi. Se od tega da zadovoljivo živeti?
Res je, varstvo psov je bilo od vsega začetka moj hobi, ki pa se je skozi leta razvil v posel. Od tega se da živeti, moram pa omeniti, da je potrebno kar nekaj prilaganjanja in odrekanja, saj psi ne poznajo prostih vikendov in prostih popoldnevov, tako da zame neplanirani dopusti in izleti odpadejo.

Kdaj imate največ dela? Poleti, ko ljudje odhajajo na dopust?
Delo imam čez vse leto, ne glede na letni čas. Razlika med poletnimi in ostalimi počitnicami ter termini je le ta, da so počitniški termini polni dva meseca prej, ostali pa nekje teden do dva prej.

V času, odkar se ukvarjate z varstvom psov, se je gotovo nabralo zanimivih prigod in dogodivščin. Imate anekdoto, ki bi jo lahko delili z nami?
V vseh teh letih se je res nabralo ogromno prigod, saj je vsak pes nekaj posebnega in od vsakega se tudi jaz nekaj novega naučim, tako da bi težko izpostavila samo en dogodek. Prav vsak dan je nekaj svežega in ne spomnim se dneva, da bi mi bilo v pasji družbi kdaj dolgčas. Kar je meni najbolj všeč, je to, da se psi veselo vračajo k meni, nekateri pa celo ne želijo nazaj domov in bi raje ostali z mano.

Ali v varstvo sprejemate vse pse, ali morajo ti izpolnjevati kakšne posebne pogoje?
V varstvo sprejmem samo socializirane pse, ki se dobro razumejo z drugimi psi in niso agresivni do ljudi. Seveda morajo biti tudi redno cepljeni, razglisteni ter zdravi.

Kaj pa vi? Kakšnim kriterijem in regulativam morate zadostiti kot oskrbnica?
Vsak oskrbnik živali mora opraviti izobraževanje in izpit, ki ga zahteva UVHVVR (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, op. a.) treba pa ga je obnavljati vsakih pet let.

Koliko psov je naenkrat nastanjenih pri vas in kako dolgo povprečno ostajajo v varstvu?
Naenkrat je lahko pri meni nastanjenih največ 10 psov, vendar število sproti prilagajam, glede na to, kakšne pse imam v varstvu. V varstvu ostajajo različno dolgo, od nekaj ur za tiste, ki so v dnevnem varstvu, pa tudi do meseca dni ali več, če lastniki to potrebujejo. Neko povprečje je približno teden dni.

Kako pa je v vašem Pasjem domu poskrbljeno za varnost? Kako ravnate, če v oskrbo dobite agresivnega psa oziroma psa, ki bi lahko napadel katerega izmed ostalih varovancev?
Za vsakega novega varovanca organiziram spoznavni dan, kjer psa spoznam, lastniki pa mi povejo nekaj več o njem in njegovih značilnostih. Na spoznavnem dnevu nato določimo še uvajalni dan, ko pes pride v varstvo za nekaj ur, da lahko vidim, kako se obnaša v času lastnikove odsotnosti. Načeloma nimam težav s tem, da se psi ne bi razumeli, imam pa seveda možnost ločevanja, če je to potrebno. V hiši imam na voljo sobe, kjer je tudi kavč in če tako želi, ima pes tam lahko svoj mir. Za varnost je poskrbljeno, saj sem jaz ves čas prisotna, in v vseh teh letih, še ni prišlo niti do enega prepira.

Kaj pa plašni psi? In tisti, ki jim ni do druženja z drugimi pasjimi »prijatelji«?
Plašni psi ponavadi potrebujejo nekaj več uvajalnih dni, da vzpostavijo zaupanje in ugotovijo, da pri nas ni prav nič hudega. Sama ne pustim, da drugi psi silijo v plašne pse in tako se navadno kar hitro sprostijo in začnejo uživati v pasji družbi. V primeru, ko se kakšen pes res boji drugih psov in se nikakor ne počuti sproščeno, mu seveda omogočim možnost, da se umakne v svojo sobo.

Kakšen odnos do psov imamo po vašem mnenju Slovenci? Zdi se, da precej zaostajamo za, denimo, sosednjimi Italijani, kjer so kosmatinci dobrodošli tudi v trgovskih centrih, restavracijah, plažah, ki so za pse posebej prilagojene in urejene … ?
Zdi se mi, da se v zadnjih letih v Sloveniji počasi obrača na bolje, kar se tiče odnosa do psov. Psi niso več samo okras na vrtu, ki zalaja, ko nekdo stopi na dvorišče, pač pa so postali člani družine, kjer dobijo to, kar potrebujejo – človeško bližino in seveda dovolj aktivnosti, ki so za psa nujne, če želimo, da je vesel in srečen, hkrati pa tudi miren in sproščen, ko se vrnemo nazaj v hišo ali stanovanje. Počasi se tudi pri nas odnos razvija v dobro ljubljenčkov, saj imamo tudi v Sloveniji že pasje plaže, je pa res, da smo v odnosu do naših pasjih ljubljenčkov še vedno kar precej za sosednjo Italijo ali Avstrijo, kjer so psi dobrodošli praktično povsod.

Bližajo se velikonočni in prvomajski prazniki, ko bo verjetno marsikdo potreboval varstvo za svojega ljubljenčka. Na kaj moramo biti pri izbiri varstva pozorni?
Pri izbiri varstva vedno svetujem, da naj lastniki izberejo varstvo, ki je primerno za njihovega ljubljenčka. Če pes biva zunaj v pesjaku, se mu poišče pasji hotel, kjer bo ravno tako bival v pesjaku, a bo hkrati imel na voljo sprehode v naravi. Če kuža biva v hiši ali stanovanju, pa naj poiščejo notranje varstvo, kjer pes ne bo omejen v boksu. Naj se lastniki prej pozanimajo in tudi obiščejo mesto, kjer naj bi kuža bival, ter seveda pridobijo zaupanje oskrbnika. Hkrati naj opazujejo svojega ljubljenčka, saj se pri pasjem obnašanju vidi, če karkoli ni v redu. Če je kuža vesel, negovan, nič shujšan ter kar je najbolj pomembno, se rad vrača nazaj, potem ste izbrali pravi pasji hotel.

Tjaša Banko

 

 

 

Oglasno sporočilo

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here