50-letnica orglanja in 60. rojstni dan organista, zborovodja in skladatelja Dominika Krta

0
233

Organist, zborovodja in skladatelj Domnik Krt iz Zgornjih Stranj se je 19. julija prav na svoj 60. rojstni dan na najlepši način zahvalil Bogu za svoje velike glasbene in umetniške talente nasploh – z mašo v župnijski in romarski cerkvi Marije Vnebovzete v Mekinjah, v kateri tudi občasno sede za orgle, redno pa je to delo opravljal 43 let v svoji župnijski cerkvi sv. Benedikta v Stranjah. Pred obnovljeno podobo Marije Vnebovzete baročnega slikarja Janeza Valentina Metzingerja, ki krasi glavni oltar mekinjskega župnijskega svetišča. Tudi njej, Materi vseh mater in Priprošnjici, je veljala Dominikova zahvala že s prvo pesmijo Lepa si, roža Marija, ki jo je, kot tudi ostale ljudske pesmi, vsa leta »brez not« igral po različnih slovenskih korih.

Daritveno zahvalo Bogu je v Dominikovem imenu in številnih navzočih sorodnikov, prijateljev, znancev; vseh tistih, ki cenijo njegovo veliko glasbeno instrumentalno in vokalno, ustvarjalno in poustvarjalno delo, daroval domači župnik mag. Pavel Pibernik. V nagovoru ni skoparil s pohvalami, povedal pa je, kar je za Dominika (in vse navzoče bolj ali manj talentirane ljudi) bistveno: Bog ti je dal veliko talentov, ki si jih vestno in prizadevno izkoriščal. Zato gre prva zahvala in slavilna pesem prav njemu. Obenem pa ponižna prošnja in z njo svarilo, opomin: Dobri Bog, ne dopusti, da se prevzamem, pomagaj mi v moji človeški slabosti, napakah, grešnosti.

To je Dominik naredil v besedi že na začetku maše, povedal pa povezovalec programa domačin Tone Ftičar, velik kulturnik, pesnik in pripravljalec ter izvajalec kulturnik prireditev. »Poti našega zemeljskega romanja so različne. Nikoli zgolj ravne, pač pa razgibano speljane po ovinkih in križpotjih tako navkreber, kakor tudi navzdol. Po njih potujemo, na njih obstajamo, padamo in se dvigamo. Dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem. Leta! Ta so nam odmerjena sila različno. Enim manj, drugim več. Koliko naj bi jih bilo? Nihče tega ne ve. Toda vemo za nekaj pomembnega, odločilnega ne glede na dolžino naših poti, dni, mesecev, let: da si prizadevamo za čim manj spodrsljajev, napak, zapravljenih priložnosti za dobro. A tudi ob naših slabostih je nepreslišen klic usmiljenega, ljubečega Očeta, čigar ime si pomenljivo zmeraj zasluži veliko začetnico. Sin, hči, ne tavaj, ampak oprimi se varnega spremstva!«

Te besede so bile tudi iztočnica za povabilo p. Franci Seničarja, ki se je Pavlu Piberniku pridružil pri daritvenem oltarju, pred pozdravom miru in sprave: Dominik je pričevalec miru. Vse pove naravnost, brez olepševanja. Prizadeva si, da dela za Božjo čast. Tudi mi tako ravnajmo. Potem bo med nami resnični mir!

To dvoje – vse v Božjo čast in za notranji mir – je slavljenec izrazil tudi z izborom pesmi med mašo in po njej. Predvsem s pesmimi velikega vzornika duhovnika in skladatelja Franceta Gačnika, ki mu je že kot petletnemu fantiču dovolil peti solo v stranjskem mladinskem cerkvenem pevskem zboru, kot desetletnega pa posadil za orgle. S tem dejanjem je odločilno vplival na Dominikovo izjemno bogato, ustvarjalno in delovno glasbeno in umetniško pot. Dominik pa je svojemu učitelju in spodbujevalcu to hvaležno vračal. Zato so tokrat še posebej lepo, močno in iz hvaležnosti Francetu Gačniku s kora, po maši pa iz prezbiterija mekinjske cerkve donele Gačnikove pesmi, ki jih je iz mladinskega za mešani zbor priredil prav Dominik: Radost, Cestne daljave, Moja cesta, Prazno vse je, vse, Naše življenje. Kot zadnja pa najbolj pomenljiva – Za teboj, Gospod. V temu duhu in sozvočju so bile tudi Dominikove lastne skladbe: Gospod, usmili se, Darovanje, Svet, Jagnje Božje, Le vstopi Jezus, Naša polja so rodila, Kako naj Ti povrnemo?, s katerimi je Dominik izpričal svojo veliko hvaležnost in pripadnost Bogu, obenem pa tudi čut za ustvarjanje cerkvene glasbe. Tem pesmim je Dominik dodal še irsko ljudsko balado (An Irish Blessing) Z Jezusom na pot, za katero je napisal aranžma in besedilo, neizogibno za ta zahvalni večer in daritev, Hvala večnemu Bogu ter mogočno prošnjo Bogu Zbora Izraelcev iz Verdijeve opere Nabucco Splavaj misel na krilih hitečih.

Pretresljivo lepo je pod arkade svetišča zadonela tudi Schubertova Ave Maria, ki so jo drug za drugim v modulirani Dominikovi povezavi izvedli: njegov brat baritonist Primož Krt, trobentač Big Banda RTV Slovenija Tomaž Grintal in sopranistka Bernarda Plavec.

Tem hvalnicam in prošnjam Bogu je na Dominikovo povabilo pridal svojo Življenje za Boga podpisani časnikar in pesnik Jožef Pavlič. Dominik se mu je zanjo prisrčno zahvalil in mu obljubil, da bo poskrbel za glasbeno spremljavo recitala njegovih pesmi v za te vrste namenjenem prostoru v mekinjskem samostanu. Dodal je, kako je dobro izrazil njegovo občutje, življenjsko in ustvarjalno usmeritev in pot. Temu je resnično botrovala Božja previdnost: med stotimi pesmimi je na računalniku »kliknil« prav na to pesem. Potrdilo, kako vse najbolje vodi in ureja Gospod, če se mu popolnoma predamo, na kar je v homiliji opozoril že župnik Pibernik.

Zavezanost Božji besedi in poti sta z lepo prebranimi berili izrazila tudi Franci Koželj in Franc Pestotnik, ki se, kot Dominik, veliko predaja ljudem, jih s svojim velikim darom za pripoved razveseljuje in notranje bogati. To je tokrat v svojih besedah, mestoma celo pesniških, izrazil povezovalec programa Tone Ftičar. V prošnjah pri darovanju Dominikovi sestrični Ljudmila Štebe in Andreja Krt Lah. V imenu stranjskega cerkvenega pevskega zbora, ki nosi ime prav po nekdanjem župniku te župnije Francetu Gačniku, pa predstavnika tega zbora Mija Gorjup in Mirko Škrtič.

Za njima je slavljencu ob 60. rojstnem dnevu in 50-letnici organistovske službe v Cerkvi čestitala dolga vrsta udeležencev zahvalne pesmi in daritve Bogu. Med njimi tudi kamniški podžupan dr. Jernej Markelj, komendski podžupan Igor Štebe in pevke ljudskih pesmi Trlice iz Ligojne pri Vrhniki v svojih značilnih oblačilih, ki jim je prvo zgoščenko izdal prav Dominik.

Jubilant Dominik Krt je prav vse povabil na pogostitev, pri kateri je še dolgo v noč odmevala lepa slovenska pesem, ob njej pa prijazen pogovor in izrekanje posebnih osebnih voščil Dominiku. Z željo, da bi mu Bog dajal še veliko moči, vztrajnosti in prizadevnosti pri dajanju zahvale njemu, od katerega je vsak velik dar, le da se ljudje tega premalo zavedamo. Zato je bila ta zahvalna maša tudi povabilo in opozorilo, da dajajmo prvo čast in zahvalo Bogu, se podarjajmo bližnjim in željnim Boga, pa tudi sami rastemo v njegovi ljubezni, dobroti in usmiljenju. Potem se nam ni bati, da bi skrenili s prave poti. Dominik Krt je to naredil tudi z opisom svoje življenjske, predvsem pa glasbene poti v brošuri z naslovom Arhaika dopolnjenega 60. leta življenja, ki so jo vsi udeleženci maše dobili v dar.

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič
Vir: Občina Kamnik

Oglasno sporočilo