No, pa smo spet prekopali, našo drago Kolodvorsko namreč. In medtem, ko smo se kar nekaj časa čudili, kako hudiča tam poleti nihče nič ne dela in zakaj morajo tako počasi napredovati po teh šestdeset metrih ceste, smo končno dočakali veliko čudo. Novo Kolodvorsko, ki pa se od stare asfaltirane razlikuje samo po tem, da ima posajenih nekaj dreves, dodali so nekaj klopic in pregrešno drage luči, po tleh ni več asfalta ampak tlakovci spleteni v kite (slamnikarske za nepoučene), sicer pa je vse lepo po starem. Cesta je še vedno odprta tudi za promet, hitrost je sicer omejena, a vsi vemo, kaj to pomeni, in namesto prijazne, za promet zaprte ulice v centru mesta, smo pač dobili cesto, ki ima cenene tlakovce namesto asfalta. Še zlasti v posmeh je dodatno opozorilo, naj vozniki v tem območju vozijo še posebno previdno in pozorno zaradi otrok, ki naj bi jim bila tukaj dovoljena celo igra.
Res ne razumem, zakaj toliko denarja in truda samo zato, da postavimo nekaj dreves na cesto, kjer je promet še vedno dovoljen. Zdaj, ko imamo urejeno cesto mimo SPB-ja, ki pride na Ljubljansko spet pri policiji, res ni nobene potrebe, da bi ta delček Kolodvorske, ki pelje ob blokih in mimo “tamalega” Mercatorja, imeli še vedno odprt za promet. Ampak naša občinska oblast že ve, in tako smo dobili spet nekaj, kar ni ne tič ne miš ampak skorpucalo, in verjemite mi, da bodo tile tlakovci že čez leto ali dve neprepoznavni od umazanije ter popokani pod težo prometa, naš dragi župan pa lahko medtem sedi na klopci in meri, kdo od voznikov upošteva omejitev hitrosti na 10 kilometrov na uro. Res smo butalci. Namesto, da bi imeli vsaj en košček Domžal namenjen samo pešcem, smo porabili na stotisoče evrov za cesto z drevesi in nekaj klopcami.
Kapo dol, mojstri, se vidimo čez leto ali dve, ko boste Kolodvorsko zagotovo spet prenavljali.
Jakob
