Koncert dalmatinske glasbe s cukrčki iz sveta slovenske popevke
Ob izteku božično-novoletnih praznikov smo Ženska klapa Kamelije 3. januarja 2020 pripravile nekaj povsem drugačnega od vsega, kar je v decembru napolnjevalo naš kulturni in glasbeni prostor – večer dalmatinske glasbe, obogaten z nekaj skladbami iz zakladnice slovenske popevke. K sodelovanju smo povabile še goste Klapo Lavanda.
Nabito polna dvorana je bila dokaz, da nas ni malo takih, ki sredi zime pogrešamo vonj po morju. Vsi, ki smo si delili prostor v Kulturnem domu Groblje ta večer, smo verjeli, da lahko s pesmijo prikličemo spomin na tople poletne dni.
V prvem delu koncerta smo Kamelije najprej zapele nekaj dalmatinskih a capella, tudi šaljivo ljudsko Za ribara; preden smo oder prepustile našim gostom, pa tudi nekaj slovenskih popevk. Klapa Lavanda je prepričala z značilnim melosom moške dalmatinske klape. Če bi človek zaprl oči, bi si zlahka prestavljal, da sedi na trgu kakega dalmatinskega starega mesteca, samo nekaj korakov od obale. No, po šestih skladbah, ki so jih izvedli gostje, smo se Kamelije vrnile s slovensko popevko, nadaljevale pa smo z dalmatinskim programom vse do skupnega finala, v katerem smo Kamelije in Lavanda družno zapeli dve skladbi – Pastirče mlado i milo ter Ružo moja crvena. Že pri slednji skladbi se nam je pri petju pridružila tudi publika, še bolj prepričljivo pa v dodatku, ki so si ga poslušalci prislužili z izdatnim aplavzom: Dan ljubezni smo tako zapeli res vsi skupaj.
Tudi tokrat smo Kamelije poslušalcem ponudile svojo »specialiteto« – kombinacijo slovenske popevke in dalmatinske glasbe s citrami. Skladbe Vino i gitare, Ti si moja ljubezen, Ne bodi kot drugi ob spremljavi izpod Damjaninih prstov zvenijo res svojstveno. Prvič pa sta svoja inštrumenta na odru vzeli v roke tudi naši članici Damjana in Romanca in tako smo skladbi Sječanje na Velu luku in Ribare izvedle ob spremljavi kitar.
Pušeljc dalmatinske glasbe smo pripravile z veliko ljubezni do glasbe in v veselje in spodbudo nam je bilo videti, da je bil koncert tako toplo sprejet.
Besedilo: Marija Kavčič
Foto: Jan Šuštar
