NOV!CE 2005: Klinika Domžale bo sledila reformam javnega zdravstva

617

Pogovor z Simonom Mavsarjem, direktorjem Klinike Ljubljana d.o.o.

Vse od leta 2002 dalje je znano dejstvo, da bo v Domžalah zrasla nova zasebna klinika v bližini Savske ceste oziroma natančneje – na območju, kjer je včasih delovala trgovina z gradbenim materialom SAM. O sprejemu lokacijskega načrta za gradnjo tega objekta smo v našem časopisu že obširno poročali, prav tako smo objavili pogovor z prejšnjim direktorjem Klinike Ljubljana d.o.o, g. Robertom Popovičem, vendar je bilo takrat v zraku še precej neznank. V treh letih so se stvari bolj definirale, podjetje je dobilo novega direktorja, ki problematiko investiranja v Domžalah zelo dobro pozna, saj je bil štiri leta podžupan, zato smo ga povabili k pogovoru v prepričanju, da bo lahko odgovoril na vsa vprašanja v zvezi s tem.

Zakaj Klinika Ljubljana d.o.o.? Zakaj ne Domžale?
Družba Klinika Ljubljana d.o.o. je prvo bolnico nameravala zgraditi v Ljubljani, od tod tudi ime družbe, vendar mestne oblasti niso pokazale dovolj posluha za prostorsko umestitev načrtovane bolnišnice. Kasneje je bila sprejeta odločitev za lokacijo v Domžalah tudi zato, ker je naklonjenost lokalne skupnosti precej večja in temu primerni so tudi rezultati medsebojnega sodelovanja.

Koliko zemljišča zajema celoten projekt? Tu mislim na skupno kvadraturo. Je pri lastništvu še kakšna dilema?
Območje projekta obsega zemljišča v velikosti 23.628 m2, kar predstavlja sam objekt, zunanjo ureditev in zelene površine. Bruto površina objekta znaša 14.341 m2, neto pa 12.256 m2. Lastništvo zemljišč je zagotovljeno, med prodajalci je tudi občina Domžale, delno pa še vedno potekajo pogovori z družino Flis. Urbanizem na lokaciji je urejen, končan je program komunalnega opremljanja, podpisana je Urbanistična pogodba.

Kdaj načrtujete dejanski začetek gradnje? Bilo je nekaj informacij, da se ta odmika oziroma, da so zapleti z družbeniki?
Gradbeno dovoljenje bo v bližnji prihodnosti pripravljeno in s strani investitorja tudi prevzeto, pripravljajo se PZI projekti, razpisni postopek za izbiro izvajalcev poteka, začetek gradnje je predviden še v letošnjem letu.

Koliko časa bi gradnja trajala? Na koliko ocenjujete stroške celotnega projekta?
Čas gradnje objekta znaša 15 mesecev, v nadaljnjih štirih mesecih pa bi objekt tudi opremili in pripravili na začetek dejavnosti. Skupni investicijski stroški znašajo cca 25 milijonov evrov, od tega 6 milijonov za opremo, ki bo vrhunska in rezultat najnovejših tehničnih dognanj.

So viri financiranja krediti, morda kakšna evropska sredstva?
V strukturi virov financiranja razpolagamo z lastnim kapitalom, virom primarnega finančnega partnerja družbe (kredit), virom glavnega izvajalca del in kupnino bodočega strateškega partnerja. Klinika v Domžalah predstavlja najmanjši obseg investicijske dejavnosti družbe. V poslovnih načrtih, ki temeljijo na študija in analizah, predvidevamo izgradnjo nadaljnjih petih objektov s podobno kapaciteto, vendar drugačnimi programi. Obseg financiranja je odvisen od vsebine in hitrosti sistemskih sprememb na zdravstvenem področju ter tudi od razvoja klasičnih zdravstvenih zavarovalniških produktov.

Katere dejavnosti vse bo klinika opravljala in s kakšnimi kapacitetami bo razpolagala?
Strokovne dejavnosti klinike bodo: ortopedija, ginekologija (pregledi), interna medicina, nevrologija in splošna diagnostika. Možne pa so tudi programske spremembe, ki bi sledile novim pogojem in okoliščinam, povezanim z vstopom potencialnega strateškega partnerja. Bolnišnica pa ne bo imela urgentnih dejavnosti. Glede kapacitet pa predvidevamo 160 bolniških sob, ki bodo večinoma enoposteljne, 3 operacijske dvorane, prilagojeno število ambulant ter spremljevalne programe. Načrtujemo 176 zaposlenih, približno 15 – 20 oseb bo predstavljalo visokokvalitetni zdravniški kader.

Kdo so pravzaprav ustanovitelji družbe Klinika Ljubljana in zakaj so se odločili za ta projekt? Velik kapitalski donos ali hitra povrnitev vložka?
Družbo so leta 2001 ustanovili trije partnerji: Robert Popovič (prejšnji direktor), prof. Janko Popovič in Rehabilitationszentrum GmbH. Vsebinsko poslanstvo je predvsem zagotavljanje kvalitetnih zdravstvenih storitev z vsemi pripadajočimi dejavnostmi, ki predstavljajo del celovitega zdravljenja konkretnega pacienta. To pa seveda zahteva delovne pogoje, medicinsko opremo, usposobljene in strokovne kadre, kvalitetne programe in zelo pomembno – umestitev storitve v sistem celotnega zdravstva, ki se kot vemo, nahaja pred resnimi in nujnimi reformami.

No, v vmesnem obdobju je v krog lastnikov vstopil nov partner,družba Electa Inženiring d.o.o., pred tremi meseci pa sta izstopila ustanovitelja Robert in prof.Janko Popovič, sočasno pa je prišlo tudi do zamenjave direktorja družbe. Od letošnjega julija sta lastnika družbe Rehabilitationszentrum Althofen GmbH in Electa Inženiring, vsak v deležu 50 odstotkov, sam pa sem direktor družbe.

V naših simulacijah bo trenutek povrnitve stroškov nastopil čez približno dvajset let. Podobne so tudi izkušnje našega avstrijskega lastnika v njegovem domačem okolju, kjer zdravstvene storitve dnevno zagotavljajo na somih lokacijah s skupno kapaciteto 4.500 bolniških postelj.

Ali v slovenskem prostoru področje zdravstva predstavlja zanimive poslovne možnosti?
Da. Pripravili smo se na skorajšnje izzive in poslovne možnosti, ki se bodo pojavile v celotnem procesu reforme javnega zdravstva. Vsak, ki spremlja dnevna poročila ve, da je tako v zdravstvu kot v zavarovalnicah zdravstvenega zavarovanja potreben korenit premik. Usluge iz osnovnega zdravstvenega varstva bodo zelo okrnjene, prav tako tudi dodatno zdravstveno zavarovanje ne bo moglo več pokrivati zdravstvenih uslug, kajti javno zdravstvo je mastodont, ki zaradi slabe organizacije dela, nekontroliranih in neobvladljivih stroškov nabave opreme in materiala ter še marsičesa drugega, razjeda sam sebe in bo znotraj sebe tudi razpadal. Klinika v Domžalah je prva naložba družbe v slovenskem prostoru in predstavlja pilotni projekt, ki bo potrdil referenčnost družbe Klinika Ljubljana d.o.o. Ko bo pričela z delovanjem, bodo zanimiva predvsem spoznanja, da je s pravilnim načrtovanjem in s kvalitetnim upravljavskim pristopom mogoče uresničiti cilj – zadovoljen zdravnik in vsestransko zadovoljen pacient. Ti cilji niso le prazne besede, saj v projekt vlagamo zasebni kapital, ki sledi ustvarjanju dodane vrednosti, ta pa je možna le v primeru zadostnega števila zadovoljnih kupcev storitev, to je pacientov. Finančni vložek, razumna dinamika dodane vrednosti ter premišljen razvoj in sledenje reformnim procesom javnega zdravstva predstavljajo možnost za vključevanje zasebnega kapitala.

Torej, če vas prav razumem, ne načrtujete koncesije Ministrstva za zdravje?
Z vidika investicijskega projekta opisane okoliščine javnega zdravstva predstavljajo dvoje možnosti: ali zmanjšanje bosega investicije, kar bi pomenilo preživetje v pogojih morebitne koncesije z bistveno zmanjšanim standardom storitev, ali pa veliko tveganje v pogojih samoplačništva tržnih cen storitev, kjer pa je kapaciteto 160 bolniških postelj praktično nemogoče zapolniti. Iskali smo tretjo možnost, iskali način, ki bo domžalsko kliniko odprl pod enakimi pogoji vsem. Iskali smo način, ki bo kliniko napolnil ter obenem omogočil nadstandardne storitve.

In? Ste lahko natančnejši?
Če bi pridobili koncesijo, bi moral biti standard storitve nižji in kljub najboljšim željam bi bila ta storitev kmalu podobna povprečni v javnem sektorju. Drugo možnost pa predstavlja prevzem tveganja, da se bodo pacienti odločali za samoplačniško storitev. Če bi šlo za manjšo naložbo ali ambulanto, bi bilo to morda še sprejemljivo, v primeru klinike s 160 posteljami, kakršna bo v Domžalah, pa taka možnost odpade. Zato smo potrebovali partnerja, ki ima potencialne paciente, ki v smislu zavarovalniških produktov zanje plačuje stroške zdravstvenih storitev, torej zavarovalnico z dodatno ponudbo komercialnih zavarovanj.

Ste že iskali kakšno tako zavarovalnico? Kolikor vem, so trenutne razmere na tem področju precej neugodne.
Takšnih zavarovalnic je v Sloveniji malo, pa vendar dovolj, da smo z eno izmed njih zelo blizu strateškega povezovanja. Sedaj smo še v fazi dogovorov, zato vam navedb konkretnega partnerja še ne morem odkriti. Gotovo pa je nekaj: v času gradnje klinike bo strateški partner svojim zavarovancem in vsem drugim ponudil dodatno storitev, kjer bodo ob relativno majhnih mesečnih plačilih premij storitve klinike dostopne vsem, plačila zanje pa bo opravljala ta zavarovalnica. Skupaj bomo dokazali, kakšna je sodobna, učinkovita in prijazna zdravstvena storitev in da je cenejša od tiste v javnem sektorju.

To je kar huda kritika javnega zdravstva. Se strinjate?
Doslej imamo v našem prostoru tri glavne kategorije storitev: javno zdravstvo, kombinacijo z zasebnim sektorjem (koncesije) ter popolnoma zasebne izvajalce zdravstvenih storitev. Koncesije so se žal za vse sodelujoče pokazale kot ponesrečena rešitev privatizacije zdravstva s premalo pozitivnimi učinki za sistem v celoti, za koncesionarje in za paciente, zasebne pobude pa so nastajale in propadale. Usoda slednjih nas še posebej zanima, saj prihajamo na trg v »sferi zasebnega«. Po naših raziskavah sta kvantitativni in kvalitativni učinek slovenskega zdravstva veliko slabša od tistega, kar bi glede na velik finančni vložek lahko pričakovali. V sistemu je veliko antropije, ki draži zdravstvene storitve, onemogoča modernizacijo in vzdržuje prostorsko stisko ter povzroča čakalne vrste. Velja pa poudariti zavidljivo visoko raven medicinske stroke in katastrofalno operativno upravljanje zdravstvenih programov. Koncesionarji so pri svojem delu omejeni, financiranje naložb sistemsko ni urejeno, alternativnih ponudnikov storitev ni in v pogojih absolutnega javnega monopola so propadli tudi vsi zasebni poskusi ponudnikov storitev.

Kje vidite rešitve?
Diagnoza bolezni našega zdravstva je bolj enostavna, kot bi pričakovali. Imenuje se svež denar. Javni proračunski viri nimajo akumulacije za investicije in modernizacijo, tudi ZZZS je zgolj računovodja, ki zbira in deli naš denar. Ko javnega denarja ni, zdravstvenega prispevka pa ni mogoče povečevati, je rešitev v sistemskem vključevanju zasebnega kapitala. Ta se uporablja racionalno, saj je optimalno upravljan, zahteva ustrezen odnos in potrebuje zadovoljne paciente, s katerimi pridejo tudi plačila za zdravstvene storitve, nad kvaliteto, obsegom in prostorsko razpršenostjo pa v vlogi regulatorja skrbi država.

Menite, da bi se ta gordijski vozel razrešil z spremembami zdravstvenega sistema?
Da, v Sloveniji potrebujemo preboj k spremembam, ki pa jih ne bo mogoče doseči na dogovoren način, saj so ustvarjeni monopoli preveliki in premočni za vsako in sleherno vlado ali politiko. V tem smislu bo po mojem mnenju tudi sedanji minister pričakovano neuspešen. Alternativna možnost so zasebne bolnišnice, kjer se bo v praksi dokazal razkorak med javnim in zasebnim. Takrat bodo primerjave začele generirati drugačno obnašanje tudi v javnem sistemu in temu bo sledil hitrejši in celovit proces zaresne privatizacije zdravstvenega sistema.

Bi bodoča klinika lahko predstavljala tudi kakšen kamenček v tlakovanju poti, ki pelje Domžale k »mestni občini«?
Nedvomno bo odprtje klinike precejšnja pridobitev za domžalsko občino in pomemben del njene identifikacije v širšem prostoru. Dejstvo, da sem domačin in nekdanji podžupan je še dodaten razlog, ki me motivira pri mojem delu. Želim razvoj mesta, dvig standarda prebivalstva in želim kliniko, ki bo dostopna vsem – ne le izbranim. Klinika ne bo in ne sme biti otok v prostoru, namenjen le izbrancem ali – kot je že bilo slišati – zgolj tujcem. Verjamem, da bomo v svojih načrtih uspeli.

Pogovarjala se je
Danica Šraj

NOV!CE 18 2005

Oglasno sporočilo