Prvi kamniški kulturni maraton ob Prešernovem dnevu prinesel zanimiva razmišljanja o kamniški kulturi

0
939

Včeraj, na slovenski kulturni praznik Prešernov dan, smo izvedli prvi kamniški kulturni maraton, kjer so lahko gledalci z odra Doma kulture Kamnik osem ur spremljali preplet pogovorov v živo in posnetkov, izbrani gostje pa so s svojimi pričevanji zaobjeli večino kulturnega dogajanja v naši občini in širše.

Kamniški kulturni maraton je nastal v soorganizaciji Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica v sodelovanju z Občino Kamnik in nevladnimi organizacijami na področju kulture. V programu so trije vidni kamniški kulturniki Tone Ftičar, Breda Podbrežnik Vukmir in Matic Maček gostili in se z zanimivim prepletom misli pogovarjali z več kot 30 gosti, ki so tako ali drugače povezani s kamniškim kulturnim ustvarjanjem, organizacijo prireditev ali kulturno politiko.

Za glasbeno podlago je skrbel Gašper Selko X.U.L., tehnično pa so dogodek izvedli Primož Jeras, Blaž Flerin, Goran Završnik, Anej Ivanuša.

Vsekakor v Kamniku delujejo še številni drugi kulturni ustvarjalci, ki jih danes predvsem iz logistični razlogov nismo vključili v program in verjamemo, da bo ob naslednjem kulturnem prazniku kamniški kulturni maraton še daljši in še bolj pester.

Vljudno vabljeni k ogledu posnetka prvega kamniškega kulturnega maratona, ki je dostopen na spletni povezavi TUKAJ.

Kaj so nam ob kamniškem kulturnem maratonu povedali gostje?

Ob začetku smo videli odprtje razstave, ki je potekala v Domžalah in jo je pripravil eden najvidnejših avtorjev in kamniški umetnik Dušan Sterle ter instalacijo, ki je razstavo spremljala, s katero se je predstavil Matic Sterle.

Novi ravnatelj Glasbene šole Kamnik Rok Spruk»Naša šola bo kmalu štela 70 let obstoja in je ena najstarejših javnih institucij na tem območju. Iz naše institucije že vrsto let izhajajo glasbeniki, ki delujejo na najrazličnejših glasbenih področjih tako na ljubiteljski kot tudi profesionalni ravni. Poseben oddelek predstavlja tudi oddelek baleta. Ukvarjanje z glasbo je vzgojna za vrline vztrajnosti in natančnosti.«

Direktorica Javnega zavoda Mekinjski samostan Irena Gajšek »V lanskem letu smo uredil 60 prenočišč in organizirati smo začeli kulturni turizem. Samostan ima 7 krasnih dvoran, primernih tako za koncerte kot za delavnice. V juniju smo gostili glasbene skupine in pevske zbore. Postavili bomo muzej, kjer bodo predstavljene Uršulinki in Klarise, razmišljamo tudi o trgovinici, kjer bi se prodajali lokalni izdelki in razvijali lastno blagovno znamko Doroteja, ki se imenuje po znani opatinji, ki je pustila vsebino v samostanu Mekinje.«

Koordinator kulturnega dogajanja v Motniku Marjan Semprimožnik je poudaril, da je bil Motnik vseskozi kot trg povzdignjen, čitalništvo in knjižnica je razvilo kulturno dejavnost v samem kraju, pomemben dogodek pa je v Motniku ravno Križnikov festival: »Ne smemo pozabiti dobrega sodelovanja z Občino Kamnik in Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik in to je tisti odraz, ki krajevno skupnost in sam kraj ponese. Vsako leto Motnik dva dni živi za Gašperja Križnika.«

Član programske ekipe v Domu kulture Kamnik Anej Ivanuša: »Navdušen sem na delom in nad podlago, ki so nam jo dali zanamci. Dvorana je odlična in ekipa je super. Dom kulture Kamnik vidim kot stično točko, kjer najdejo mesto za svoja dela tako profesionalci kot tudi bolj ljubiteljska druščina.«

Pobudnik ustanovitve Mestnega kina Domžale, Kamničan Jure Matičič»Tudi filmska osnovna šola je pomagala k temu, da izobražujemo učitelje, kako delati za filmsko vzgojo. S slednjo bi se mogli ukvarjati tisti, ki imajo rad film. Predvsem moraš imeti ljubezen do filma, mi te bomo za to vzgojili.«

Mednarodni vizualni umetnik Tadej Droljc: »Poskušam izkoristiti čarovnijo med zvokom in sliko, ki se ustvarijo v naših glavah in jih poskušamo osmisliti.«

Mednarodna vizualna umetnica Nina Koželj: »Hodim čez življenje, široko gledam, kaj je tisto, kar me fascinira. Ne samo ena stvar. Karkoli mi pride na pot. In to energijo poskušam potem nasloniti na moje delo, likovno podobo nečesa vidim in to naredim. Enostavno moram narediti in tudi, če čisto dobro ne vem zakaj.«

Korepetitorka mednarodno dejavnega kamniškega pevskega zbora MePZ Odmev Nastja Grad: »Glasba ni zgolj neka profesionalna stvar, ampak je lahko odličen hobi, kjer rasteš tako duhovno kot prijateljsko.«

Predsednik Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik Jože Prezelj: »Skrbimo za to, da se slovenska lepa pesem nadaljuje in je slišana, a smo v naš repertoar vključili tudi slovensko popevko, da smo morda tudi malo bolj všečni. Preskok zbora smo dosegli s tem, ko je dirigent postal dr. Andrej Misson, saj nam je več kot v 20 letih naredil ogromno priredb za moški pevski zbor in smo posegali tudi v svetovno literaturo.«

Sovoditelj in kreator lokalne informativne oddaje Matic Maček: »Špegu se odvija vsako nedeljo ob 20. uri in oddajamo v živo. Iz Kamničanov skušamo dobiti to, da ne gledajo zelo ozko in ne berejo samo tisto, kar je zapisano v tiskanih medijih ali na spletu, ampak da se sprehodijo in gledajo z odprtimi očmi in sami kritično ovrednotijo.«

Vodja Območne izpostave Kamnik Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tone Ftičar»Mnogokje na lokalnem nivoju ni povezave med društvi, ni niti prvotne vloge Zveze kulturnih društev Slovenije, njihovo prvotno vlogo ali nadgrajevanje, predvsem Zveze kulturnih društev Slovenije, pa predstavlja dejavnost Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.«

Najmlajši predsednik Mestne godbe Kamnik Žiga Selko: »Kamniška mestna godba je drugačna od drugih godb, kljub temu da po številu spadamo v srednje velike godbe, zato, ker nas povezuje kolektivnost in pristno prijateljstvo. To se pozna tudi na nastopih in odrih. Kot kolektiv delujemo tako na vajah kot tudi na nastopih.«

Predsednik perspektivnega lokalnega kulturnega društva mladih ustvarjalcev Kulturnega-umetniškega društva Oksimoron Anže Slana in Neža Blažič»Oksimoron pokriva zelo široko asortima različnih dejavnosti. Oksimoron je bazen ustvarjalnosti, je platforma, ko je prišel nek član in rekel jaz bi delal to. In tudi zadnji dve predstavi je bilo ravno to, ko so prišle članice in člani, dali so idejo, Oksimoron pa je to izpeljal.«

Novi član ekipe Mladinskega centra Kotlovnica Iztok Zver»Spletni dogodki in delavnice ne morejo nadomestiti fizične. Poskušamo se približati, kot je le možno, tudi oddaja Ta čudna reč poudarja, da četudi ne moremo biti skupaj, da se vseeno neguje medsebojno razumevanje na drugačen način.«

Predsednica Foto kluba Kamnik Ana Stanovnik Perčič: »Osnovno poslanstvo in namen Foto kluba Kamnik je, da delamo stvari skupaj. Letos oživljamo kamniško Veroniko in temu bo posvečena tudi prva polovica leta. Zbrali smo zgodbe o Veroniki iz različnih zbornikov. O Veroniki pa se bo skozi fotografijo izrazil vsak po svoje.«

Mentorica šolske otroške folklorne skupine ŠKUD Verine zvezdice Vanja Hočevar: »Če se bodo otroci dobro počutili, da delamo dobre stvari in delamo dobre rezultate, potem ostajajo in prihajajo novi. Vsako leto se udeležimo območnega srečanja otroških folklornih skupin in leta 2019 nam je uspelo priti na regijsko srečanje.«

Ustanoviteljica Plesnega kluba Šinšin Ana Medvešček:»Šport in umetnost zelo lepo sovpadata v našem klubu, saj imamo vse možne zvrsti plesov in vse to poskušamo usmeriti tudi na odrske deske. Oder, na katerem se bo predstavil, je cilj vsakega uspešnega plesalca.«

Učitelj, mentor in umetnik, soustvarjalec kamniškega muzikala iz Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Milan Mandeljc: »Se mi zdi, da v teh razpokah časa vedno nastaja kultura in je ne moreš ustaviti. Je ne moreš utišati. Ona se samo spreminja, ampak v svoji esenci je pa enaka.«

Ustanoviteljica društva KUOD Bayani Nataša Kočar: »Podati kulturni zgodovinski in geografski kontekst ter povezati to v neko celoto, je cilj našega društva. V naši 17-letni tradiciji nam je uspelo narediti 11 celovečernih predstav, s tremi smo nastopale tudi v tujini.«

Soorganizator kamniškega dalmatinskega čudeža in Klapa Mali grad Boris Selko: »Klapa je skupina ljudi, ki enako razmišlja, ki so prijatelji in vidijo v petju izziv in se k tej stvari pristopi resno. Kot se rad pošalim na naših koncertih, zlasti če smo na Hrvaškem, zakaj klapa v Kamniku? Ker je bilo tudi v dobi pliocena v Kamniku morje in kjer je bilo morje, more biti tudi klapa.«

Akademski glasbenik Gašper Selko: »V Kamniku za enkrat v moji starosti imamo še možnost najti podporo in tudi prostor, kjer lahko postavimo lastne projekte. Bolj kot nam je jasno, da nam kamniška zemlja ne bo dala finančnih sredstev, iščemo še možnosti, gremo ven, a se mi zdi pomembno tudi to, da se z vsem znanjem, izkušnjami in idejami vračamo v Kamnik.«

Direktorica Knjižnice Franceta Balantiča in pobudnica Križnikovega festivala mag. Breda Podbrežnik Vukmir: »Križnikov festival v letošnjem letu načrtujemo za jesensko obdobje, čeprav je navadno vedno potekal junija. Na sodoben na način uveljavljamo staro kulturo dediščino, nekaj pristnega in nekaj, kar je del naše identitete. Hkrati v goste povabimo sodelujoče iz cele Slovenije ter tudi dobre, mlade, lokalne pripovedovalske goste.«

Članica lokalnega kulturnega društva, ki je nehote seglo preko oceana, ŠKD Sela Nataša Pivec: »Zadnje štiri, pet let je na vasi društvo vzbudilo kulturno sceno z različnimi prireditvami, večeri kulture in vaškimi igrami ter kipom svobode, s katerim je bilo društvo deležno velikega medijskega zanimanja. To nam je dalo potrditev, da delamo dobro, v ljudeh smo vzbudili zanimanje kaj bomo mi kot društvo počeli in kaj se dejansko dogaja v družbi.«

Mlada diplomantka igre z AGRFT-ja Lana Bučevec: »Kamnik mi je dal tisto osnovo, zagon in zalet, da sem imela pogum iti na sprejemne izpite. Začela na gimnaziji s predstavo Nesmrtni in s kulturni društvom Oksimorom tudi v MC Kotlovnici in v Domu kulture Kamnik sem sodelovala ter tudi z Maticem Smolnikarjem. Umetniki, kjerkoli se trudijo izpostaviti svoja umetniška dela in karkoli naredijo, še kako pripomorejo k vsesplošni kulturi Kamnika.«

Vseslovenski ilustrator in stripar Ivan Mitrevski: »Striparji imajo precej višje ambicije kot samo nasmejati ljudi, ampak so njihove zgodbe grafični romani in so precej bolj ambiciozne ter pripovedujejo pomembne, težke zgodbe. Strip je že nekaj časa resen medij. Nobena knjižnica si ne more privoščiti, da vsaj ene police ne bi imela napolnjene s stripi. Tudi kamniška knjižnica ima police, namenjene stripom.«

Kontraverzni kamniški arhitekt in umetnik Tomaž Schlegl»Kamniška arhitektura je del umetnosti, je del lepega, ampak mislim, da je vse preveč zaprašeno. Vse temelji na neki stari slavi. To kar se dela z novo državo, kar je Kamnik pokazal v novi državi, bi pa lahko rekel, da je bolj ubogo. Estetika in lepo je povezano s funkcijo. Kar se dogaja v Kamniku zadnjih nekaj desetletij pa je stihijski razvoj, nima neke vizije.«

Vseslovensko prisotna uspešna pisateljica Ana Schnabl»Kamnik, kot mesto, kjer nastaja moja proza, mi veliko pomeni, ker lahko sproščeno ustvarjam. Je mesto polno nekih ljudi, nisem povsem odrinjena, hkrati pa ni prenasičeno in se lahko skrijem v ta, meni zelo ljubi Kamnik.«

Urednik regijsko najuspešnejšega informativnega portala Iztok Čebašek: »Zadnje leto težko rečem, kakšen je kulturni utrip Kamnik, ker ni ravno značilno leto, se mi zdi, imam občutek, da se pojavljajo luštne stvari, da pa je samonikla produkcija začela zamirati. Pojavljajo se dobre in unikatne stvari, ampak ne vem, ali smo v Kamniku tako nesprejemljivi Kamničani, da ne znamo podpreti in vzdrževati teh stvari, čeprav je dobro poskrbljeno v Domu kulture Kamnik in MC Kotlovnica, ampak nimamo pa neke kulturne strategije. Tisti, ki odločajo kam gre denar, naj razmišljajo v tej smeri, da je boljše vlagati v ljudi in človeško ustvarjalnost, kot pa v cestno infrastrukturo.«

Mednarodna ulična performerka in klovn Anja Bezlova: »Imela sem srečo, da sem v Firencah obiskovala mednarodno šolo fizičnega teatra in kjer so nas je v treh letih naučili, kako se zazreti vase skozi telo in videti, kje so arhetipi, stran od stereotipov. In potem, ko ta arhetip majhno zagrabiš, da ga dojameš s tehniko, prideš do karakterja. In tudi karakterji se spreminjajo skozi leta in tudi karakter ima svojo življenjsko dobo ter se uči.«

Nekdanja vodja Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU in dolgoletna urednica Kamniškega zbornika dr. Marjeta Humar: »Kamniški zbornik je za Kamnik pomembna knjiga. Pomembna zaradi tega, ker se v njej marsikaj pomembnega najde, ker se oblikuje skupina piscev, ki pišejo zdajle in tisti, ki šele začenjajo pisati. Mislim, da je to zelo pomembno in mislim, da je kultura pisanja močno zrastla in se izboljšala kar zadeva pravopis ter izražanje. Kamnik imam rada in uživam, ko gledam, kaj ljudje ustvarjajo na vseh področjih. Mislim, da je to res bogato mesto in je to treba podpirati.«

Doktor muzeologije in arheologije ddr. Verena Perko: »Prava dediščina je samo tista dediščina, ki ima vrednote, ki ima vsebino, ki se navezuje na način življenja, ki iz preteklosti živi v današnjem dnevu in nam kaže pot v prihodnost. Ohranjanje materialne dediščine brez vsake vsebine je postalo nesmiselno delo.«

Najuspešnejši kamniški kulturni urbani izvozni artikel skupina Matter: »Naš navdih za naše začetke je bil celoten Kamnik in tudi Duplica. Pomembno je, da črpaš iz zelo majhnih stvari. Že beseda Duplica je zanima za artikulirati. Postavili smo lastni mit, svojo lastno folkloro, ki smo se jo držali skozi celo naše ustvarjanje.«

Fotografije: Dom kulture Kamnik
Občina Kamnik

Oglasno sporočilo