Uvodnik Domžalsko-kamniške NOVICE 02 2021: Prodane duše

0
1029

Živimo v času, ko je naprodaj vse in vsaka stvar ima svojo ceno. Obdobje vrednot je v zatonu, marsikdo več ne ve, kaj ta beseda pomeni, nadomestila jo je beseda ‘koliko pa dobim zato’ ali pa ‘a se sploh splača’!? Besedo vrednota valjajo po ustih politiki samo takrat, ko se trudijo naplahtati državljane, da je vse, kar počnejo, zgolj in samo v korist države, kateri služijo z vsem svojim srcem in vrednotam, ki jih zagovarjajo, te se pa zelo različne. Najbolj uporabljana je beseda demokracija. Sledijo ji krščanske vrednote, takoj za tem je solidarnost in domoljubje, tu je še vrednota ‘enakost pred zakonom’ in ‘pravica za vse’. Se vam zdi znano ali vas sili na smeh? Mislim, da oboje.
Kot že rečeno, je čas naklonjen nakupu in prodaji, potrošništvu in mnogo bolj glagolu imeti kot biti, zato je naprodaj dobesedno vse. Če imate denar, si lahko omislite karkoli, od hiše do avta, od potovanja okoli sveta do nove ljubezni, od politične funkcije do članstva v nadzornem odboru kake donosne firme ali sklada. Je pa tu en majčken ‘hakelc’: če nimaš ravno kupe denarja, pač ponudiš tisto, ker imaš (sistem daj – dam že tisočletja deluje). Pa tu ne mislim ravno na prodajo ledvic ali drugih organov, to počnejo samo skrajni obupanci; mislim na tisti manj očitni kapital kot je recimo lojalnost in dviganje rok ob pravem času na pravem mestu, obračanje jader svoje barke po trenutnem vetru, le zaznati moraš od kod piha. Precej višjo ceno lahko dosežeš s spremembo političnega prepričanja in s spremembo vrednot, ki jih javno zagovarjaš.
Daleč največ pa iztržiš za prodajo tistega, kar so že naši predniki vgradili v svoje povesti in romane: s prodajo svoje duše. Kupcev te dobrine ne boste našli v časopisnih oglasih ali na oglasnih deskah, to se počne bolj subtilno, v sobanah visokih državnih, cerkvenih ali političnih funkcionarjev. Ko pa enkrat skleneš kupčijo, spomnimo se samo Fausta in njegove kupčije s hudičem, je ta obojestransko zapečatena s toliko pečati, da se iz te pogodbe nihče več ne more izviti. Hudič, ki tiči v vsakem od trgovcev z dušami, zelo dobro ve, s čem držati nekdanjega lastnika duše za vrat.
Zdi se, da so se znašli v eni taki zlobni faustovski zgodbi tisti, ki imajo vajeti vodenja v svojih rokah. Prodali so svoje duše, vemo, približno koliko so za to iztržili in vidimo njihove klavrne posamezne poskuse, da bi se skobacali iz te lepljive gmote, spreminjajo svoje vrednote, prisegajo na nova spoznanja, pa nič ne pomaga. Čar denarja je tako obsegajoč in pogodbe tako satansko zategnjene, da se telo brez duše vda in igra to igro dobrih namenov in poti, tlakovane s plemenitimi idejami naprej – dokler se da.

 

Oglasno sporočilo