Meščanska korporacija skozi čas

0
1228

Pred 30 leti ni bil samo začetek samostojne Slovenije, ampak tudi začetek ponovnega oživljanja Meščanske korporacije v Kamniku.

30. 8. 1990 je bil sklican prvi sestanek iniciativnega odbora za denacionalizacijo premoženja Meščanske korporacije v Kamniku (v nadaljevanju MKK) na pobudo Kamničanke ga. Ivanke Novak, ki je predlagala ustanovitev Društva iniciatorjev, s ciljem ponovnega delovanja MKK. Predsednik Društva iniciatorjev je postal g. Dušan Mesner, seznam ustanoviteljev (bodočih upravičencev) pa je bil potrjen 3. aprila 1991 na Oddelku za splošne zadeve občine Kamnik.

Minilo je tudi 30 let, odkar so nekdanji člani MKK in njihovi potomci, preko Društva iniciatorjev na Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, pod opravilno št. sl/91, oddali vlogo za vrnitev lastnine, nacionalizirane z jugoslovansko agrarno reformo v letu 1945. Kasneje so to delo prevzele Upravne enote z namenom, da se čim preje zaključi denacionalizacijski postopek vračanja lastnine razlaščencem. Vendar še danes vračanje, nasilno odvzete lastnine, ni zaključeno v primeru MKK in to kljub odločbi Ustavnega sodišča RS iz leta 2015, ki je v 16. točki obrazložitve posebej vključilo opozorilo, da bo moralo v novem postopku sodišče upoštevati namen, ki ga je zakonodajalec zasledoval z ureditvijo ZPVAS, in to ureditev razlagati tako, da bo varovana pravica pritožnikov!

Zato za starejše člane, ki so od leta 1991 dalje oddajali vloge za vračanje lastnine  po Zakonu o denacionalizaciji in ZPVAS, ta prepozna pravica v praksi pomeni samo to, da so (razen dveh vlagateljev) med tem časom že vsi umrli.  Iz dosedanjega denacionalizacijskega postopka je razvidno, kako težko je »zavezancem za vračanje«, ki morajo vrniti prisvojeno lastnino, ki so jo pridobili predvsem zaradi takratne razlastitve MKK. Čeprav bi moralo biti vračanje lastnine  že zdavnaj končano, se še danes pri večjih objektih in zahtevkih za odškodnine išče vse pravne možnosti, da ne pride do končanja denacionalizacijskega postopka, kar posledično pomeni, da se ne spoštuje Ustavne odločbe pri vrnitvi pridobljene lastnine  in izplačevanju zakonsko določene odškodnine članom MKK. Tak način zavlačevanja »zavezancem za vračanje« uspeva v tem pravdnem postopku že več kot 20 let.

Tradicija korporativnega upravljanja mesta Kamnik sega daleč v preteklost
Tudi sedanje mesto Kamnik je kot mnoge slovenske naselbine na poti svojega razvoja postajal neposredno in tesno povezano z agrarnim gospodarjenjem. Kajti v tistem zgodovinskem obdobju so se meščani Kamnika največ ukvarjali s poljskim delom, živinorejo, gozdarstvom in različnim rokodelstvom, ki je kasneje preraslo v agrarno dejavnost. Nedvomno je bil cilj takratnega združevanja prebivalstva mesta Kamnik v skupnost zgrajen predvsem za svoje preživetje v takratnem fevdalnem sistemu upravljanja države. Prav zaradi dobre organiziranosti meščanov (v skupnost) in pomembnega dejstva, da si je mesto Kamnik in posledično tudi meščani pridobilo pravico upravljati z bistriškimi gozdovi že leta 1380, ko je vojvoda Rudolf IV. Habsburški v volilnem pismu mestu Kamnik podelil, oz. potrdil svoboščine in privilegije po alodiju (ki v fevdalizmu pomeni svobodno zemljiško lastnino), kar je takrat pomenilo, da so meščani že bili lastniki gozdov  v Kamniški Bistrici.

Zato to ugotovitev lahko potrdimo tudi s Kraljevo razsodbo, ki je bila izstavljena na Dunaju, dne 27. avgusta 1539. Na podlagi navedene sodbe so Kamničani zahtevali pisno potrdilo celotnega sodnega procesa.  Zato je sodišče to Kraljevo  razsodbo tudi potrdilo ter  izdalo s  pečatom in podpisom v letu 1540 (povzeto po spisu »Spori zaradi Velike planine po  sodnem zapisniku iz leta 1540«  Lilijane Žnidaršič Golec).

V 19. stoletju MKK ena od največjih posesti s slovenskim predznakom
Zaradi zgodovinskega spomina in  vseh dosedanjih razpoložljivih  podatkov je razvidno, da je MKK postala v tistem obdobju (od leta 1866 dalje) ena od največjih posesti s slovenskim predznakom. Vsa ostala veleposestva znotraj dežele Slovenije so bila nemška ali cerkveno -vatikanska. Prav zaradi agrarnega gospodarjenja s tako veliko posestjo so bili meščani v sklopu Korporacije pomemben dejavnik razvojnega napredka mesta Kamnik v tistem zgodovinskem obdobju, ki je bilo prekinjeno z nemško okupacijo v letu 1941 in kasneje v letu 1945 z jugoslovansko agrarno reformo.

Pogled naprej v bodočnost
Prihodnost MKK je pogojena s spoznanjem, da moramo iskati nov model korporativnega upravljanja s pripravo dolgoročnega načrta gospodarjenja, ki bo vključeval mlajše (strokovne) kadre, deloval na timskem delu organov Korporacije, izpeljal boljše informiranje članstva in javnosti ter pogojeval medsebojno sodelovanje z mestnim jedrom in ostalimi institucijami, ki so pomembne pri razvoju Korporacije in mesta Kamnik. Med te spada tudi občina Kamnik.

Datum: 23. 05. 2021
Član MKK: Milan Deisinger

 

Oglasno sporočilo