Voda, naša najdražja

0
1064

Slovenci se radi trkamo po prsih, češ kako zeleni smo, kako živimo v raju na zemlji, pijemo dobro vodo in kako lepo skrbimo za okolje. Pa res? Lepo znamo poskrbeti za okolico, saj veste, da bosta naša trata in živa meja lepši od sosedove; okolje, to pa je že druga pesem. Naš odnos do narave je površinski, naučili smo se za silo ločevati odpadke, skrbeti za vrt, kaj več pa že ne. Ok, vsako pomlad se radi udeležimo čistilne akcije, kar je več kot pohvalno, a to žal ni dovolj. “Jaz pa ne, jaz sem osveščen”, boste rekli, a dajmo se vprašati kaj vsi skupaj v resnici naredimo za naravo? Nam je že prišlo v kri, da gremo v trgovino izključno s svojo tekstilno vrečko? Zapiramo vodo med umivanjem zob, se tuširamo varčno, uporabljamo naravna in bio čistila? V pomivalcu in pralnem stroju izberemo kratek program? Zbiramo star papir in steklo, kompostiramo? Že teh nekaj malih gest lahko bistveno pripomore k bolj čisti naravi, zato jih velja poskusiti.

Pa da se vrnem nazaj k vodi. Kot Kamničanka sem bila vedno ponosna na vodo, velja za eno najboljših v Sloveniji, a tudi naša voda ni več tisto kar je bila. Sistem je star in razvejan, kljub dobri skrbi za vodni vir in vodovodni sistem vse večkrat pride do nevšečnosti, ki so sicer hitro odpravljene, a takrat se vedno spomnim kako priviligirani smo v Kamniku in da ni nujno, da bo vedno tako. Samo nekaj kilometrov stran že pijejo bistveno slabšo vodo, ponekod pijejo samo še flaširano, saj tista iz pipe ni dobra ne po okusu ne vonju, pa tudi barva zna biti kdaj sumljiva. Sama si težko predstavljam, da mi iz pipe priteče nekaj motnega in čudnega okusa, a kot rečeno, če ne bomo vsi skupaj bolj pazili na naravo, vodne vire in priobalni pas, se to lahko že v nekaj letih bistveno spremeni. Kamniška voda prihaja iz doline Kamniške Bistrice in samo nebu se lahko zahvalimo, da je Velika planina, naš zaklad narave, ostala vsaj kolikor toliko neokrnjena. Na njej ni vode in zato tudi umetnega zasneževanja, za razliko od Krvavca, ni bilo nikoli. In vse to se pozna na kakovosti vode. Je pa tudi na naši lepi planini vedno več turistov, ki bi si tam želeli skorajda že supermarket in pa lunapark, če že ne to, pa vsaj wellness in zipline. In žal se tudi planina že odziva na potrebe teh udobja željnih obiskovalcev. Ne dogaja se še nič drastičnega, a koč namenjenih turistom je vedno več, le-te pa so vedno bolj moderne, določene dobesedno že nudijo džakuzije in savne, v njih najdete tudi pralne in pomivalne stroje, skratka vse kar na planino res ne sodi. Saj sem omenila, da na Veliki planini ni tekoče vode? Se pa vse to počasi že odraža tudi na vodi, ki jo pijemo v dolini.

Čas je, da se vsi skupaj začnemo obnašati bolj racionalno, naj ne bo le poletna suša tista, ki nas spomni, da nam pitna voda ni dana kar sama po sebi. Če smo uspeli vodo ustavno zaščititi, je najmanj kar se pričakuje od vseh nas, še bolj pa od pristojnih, da to storimo tudi v praksi, ne pa, da še bolj pozidamo bregove rek in jezer. Konec koncev, odločitev je v naših rokah.

Nina Stankovič

 

Oglasno sporočilo