Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah (6)

0
357

Nadaljujemo s sprehodom med domžalskimi spomeniki, ki pripovedujejo o dediščini slamnikarstva. V ta namen je bila oblikovana tematska pot z naslovom Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah kot interpretacija dediščine, postavljena v urbani prostor. Izhodišče tematske poti je Slamnikarski muzej s podrobnejšo predstavitvijo domžalske slamnikarske dediščine. V muzeju je na voljo tiskani vodnik, s katerim se lahko podate na pot, in v spletni različici na spletni strani www.kd-domzale.si. Za najavljene skupine obiskovalcev omogočimo tudi strokovno vodstvo po tematski poti, ki jo prilagodimo starosti, zahtevnosti in željam naročnikov.

Predstavili smo vam že domača slamnikarska podjetja Cerar, Košir in Jančigaj-Ravnikar, nadaljujemo pa s »tujimi« tovarnami, ki so jih postavili Tirolci in Sudetski Nemci. Vse do prve svetovne vojne so povečevali svoje slamnikarske tovarne v Domžalah, vzporedno so imeli uspešne manjše tudi domači podjetniki. Mednarodno uveljavljena slamnikarska industrija je na trg poslala več kot milijon slamnikov in sezonsko zaposlila okoli tisoč delavcev in delavk. Ta čas so Domžale doživele  gospodarski napredek ter z njim povezane socialne spremembe in prosvetno-kulturni razvoj kot redko kateri slovenski kraj. To je zlata doba slamnikarske industrije, ki je trajala do prve svetovne vojne in nastopa svetovne gospodarske krize.

1. Ladstätter in sinovi

Ladstätterjeva tovarna je bila največja slamnikarska tovarna v Domžalah in se je kitila z nazivom: »Cesarsko kraljevi dvorni dobavitelj z glavnim sedežem na Dunaju, matično tovarno v Domžalah in podružnicami v Budimpešti, Gradcu, Linzu, Welsu, Firencah, Pragi, Lembergu, Marostiki, Bukarešti in Mengšu«.

Tirolsko podjetje, ki je sorodstveno povezani družini Ladstätter in Oberwalder združilo tudi poslovno, je bilo ustanovljeno leta 1858. Stalni sedež je imelo na Dunaju in se je v glavnem ukvarjalo s trgovanjem kranjskih slamnikov. Nekaj let kasneje so bile ustanovljene podružnice po različnih avstrijskih mestih in leta 1864 lastna tovarna slamnikov v Marostici v Benečiji. Leta 1866 so Jakob Oberwalder, sinovi Petra Ladstätterja, Peter Feldner in še nekateri kupili Ferbarjevo hišo v Zg. Domžalah in v njej uredili majhno slamnikarsko tovarno ter vanjo preselili proizvodnjo iz Marostice. Podjetje se je imenovalo Ladstätter, Oberwalder & Co. Leta 1870 se je firma razdelila in nastali sta dve samostojni podjetji: P. Ladstätter & Söhne in J. Oberwalder & Comp.

Domžalsko podružnico je vodil sin Petra Ladstätterja Chrysant Ladstätter, ki je leta 1882 s poslovnim partnerjem Menkovom odprl še tovarno v New Yorku. V podružnice po vsej Evropi so vsako sezono hodile slamnikarice iz Domžal in okolice. Vrhunec gospodarskega uspeha je družba dosegla pred 1. svetovno vojno, saj je Ladstätterjeva veriga tovarn in delavnic uspešno držala korak s časom – tako na področju uvajanja novih tehnologij v proizvodnjo kot tudi z modnimi trendi.

Po 1. svetovni vojni je razpad monarhije in skupnega trga družbo močno prizadel, poleg tega  je bilo podjetje precej zadolženo. Gospodarske razmere so povzročile, da so se tirolska podjetja, razen družbe Bratje Oberwalder, v letu 1931 združila pod imenom Tovarna klobukov in slamnikov Ladstätter, Kurzthaler, Oberwalder, Stemberger, d.z.o.z. Domžale in delovala pod nadzorom Kreditnega zavoda. Leta 1933 je bil za firmo P. Ladstätter & Söhne razglašen stečaj.

Naslovna fotografija:
V poslopju nekdanje tovarne so nekaj desetletij opravljali usnjeno-galanterijsko dejavnost – najprej Franc Zorn, po drugi svetovni vojni pa tovarna Toko Domžale.

Danes o nekdaj mogočnih tovarniških objektih ni več sledu; le še v imenu stanovanjske soseske Krizant lahko slutimo zgodovino tega dela mesta. (Vir: arhiv SMD, foto: Saša Roškar)

Dimnik na parkirišču nakupovalnega središča je zadnja materialna sled za največjo slamnikarsko tovarno v Domžalah. Chrysant Ladstätter je leta 1905 za potrebe tovarne na tem mestu zgradil še energijski obrat z elektrarno, barvarno, belilnico in livarno. To je bil največji tovrstni obrat v Domžalah in je služil tudi za potrebe drugih Ladstätterjevih podružnic po Evropi. (Vir: arhiv SMD, foto: Saša Roškar)

Vir: Sprehod med tovarnami slamnikov; Vodnik, avtorica Saša Roškar, založila Občina Domžale, 2015; Brojan Matjaž: Slamnata sled Domžal: 300 let slamnikarstva, Domžale 2012.

K.R.K.

 

 

Oglasno sporočilo