Problem višine slovenskih pokojnin, pokojninske neenakosti in revščine je posledica neustreznega odmernega odstotka

0
678

V tem, da so se finančne krize reševale na plečih slovenskih upokojencev. Da smo krmarili med aktuarskim izračunom in socialo, kot se je trenutni vladi zdelo primerno in potrebno, da so se viški v letih debelih krav nepovratno preusmerjali drugam. Zlasti tu nosita odgovornost g. Rop in g. Dimovski z uvedbo valorizacijskega količnika kateri naj bi ohranjal razmerja med novimi in starimi upokojenci medtem ko revalorizacijski vrednoti in ohranja višino dejanske pokojninske osnove.

Prvo kar je potrebno storiti je, da se popravi odmerni odstotek vsem upokojenim tudi za nazaj. In sicer v višini 63,5 % za 40 let pokojninske dobe oz. glede na doseženo pokojninsko dobo. Tako, kot ga bodo imeli takrat upokojeni od 1.1.2023 naprej. Odmerni odstotek po ZPIZ-2 kateri se je uporabljal v l. 2013 do l. 2019 in sicer v višini 57,25 % je docela razvrednotil pokojnine vsem takrat upokojenim. O popravi teh krivic trenutna in tudi prejšnja vladajoča oblast noče nič slišati.

Da je slednje mogoče dokazuje prav zadnja izredna uskladitev, ki pa je zopet zaobšla prav te upokojence, čeprav to niti ni bil njen namen. Če je tehnično prezahtevno dvigovati odmerni odstotek za nazaj, je pa to mogoče narediti z izredno uskladitvijo, diferencirano za posamezne skupine upokojencev.

Poglejmo samo razmerje med slovensko povprečno plačo in povprečno pokojnino. Mislim, da komentar ni potreben ker se razkorak zgolj povečuje. Zadnji dodatki, kateri so sicer bili več kot dobrodošli, niso trajna rešitev. Pravzaprav lahko vodijo v pokojninsko uravnilovko tkim. državne (pri nas bi poimenovali ZPIZ-ove) pokojnine. Slednjo ima Nizozemska in Švedska, seveda v precej višjih zneskih kot je pri nas zajamčena pokojnina za 40 let delovne dobe v višini 650 €. Vendar hkrati tudi že sto let in več uveljavljeno dodatno pokojninsko zavarovanje v katerega vplačuješ sam, delodajalec in tudi država (premije).

Še nekaj! Dodatno pokojninsko zavarovanje je v Sloveniji praviloma najboljša izbira za tiste z nižjimi pokojninami. Slednji pa imajo praviloma tudi nižje dohodke in si le stežka privoščijo kakšna višja vplačila. Za tiste z višjimi pokojninami je slednje obdavčeno in zanimivo zgolj v primeru da ti ga plačuje delodajalec, sam pa le, če nimaš kam investirati (tako povedo finančni svetovalci), da nekaj ostane za stare dni.

Že v štartu ti zavarovalnice namreč ob upokojitvi poberejo 6 % do 8% celotnega prihranjenega zneska za stroške vodenja računa oz. izplačil. Nadalje so tu po evropski direktivi izenačene tablice smrtnosti med moškimi in ženskami, katere nas praviloma preživijo za 7 let, tako da je za moškega dosmrtna dodatna pokojnina najslabša možna izbira (računa se da boš dodatno pokojnino prejemal do 87-ga leta starosti, če živiš dlje si strošek zavarovalnice). Zadnjih nekaj let dodatne pokojnine nominalno ne sledijo inflaciji, se ne usklajujejo… Ob tem vam ne bom pripovedoval zgodbe zasavske bratovske skladnice v kateri so zasavski rudarji ob koncu prve svetovne vojne izgubili svoje težko prislužene pokojnine (arhiv hrani ZPIZ v Ljubljani).

Tako, da vidimo, da je edina bodočnost pokojninskega sistema v že uveljavljenem Bismarckovem pokojninskem sistemu. Slednji gradi na medgeneracijski solidarnosti, pomoči države iz javnih financ in manjši meri investicijskih naložbah. Dodatno pokojninsko zavarovanje je tu zgolj kot bombonček, dosega pri večini zavarovancev upokojenih v zadnjih letih samo do 10 % ZPIZ-ove pokojnine, lahko pa tudi manj ali celo nič.

Sony Globokar
Zagorje o/S

Oglasno sporočilo