Histerija, volitve in rock’n roll

0
1236

Volišče.  Za mizo mrka komisija, stroga in resna, že na prvi pogled zaupanja vredna in izjemno verodostojna. To se takoj vidi. Iz žepa potegnem vabilo, volilni listič in opazim, da je osebna izkaznica ostala doma na mizi. Pomolim listič zaupanja vrednemu prvosedečemu za mizo in plaho povem, da je moja osebna ostala doma.
»Brez osebne ne morete volit!« me je zaupanja vredni član komisije mrko zavrnil.
»Kako, ne morem? Zakaj pa ne?!
»Zato, ker vas jaz ne poznam, brez osebne ste za mene lahko kdorkoli,« je možak buljil še naprej v seznam pred seboj.
»Pa kaj, če sem kdorkoli, imam vabilo, našli me boste v seznamu,« se nisem dala odgnati.
Precej let sem bila sama namreč  članica take komisije in se spominjam, da smo vsakogar prijazno potolažili, če je kaj pozabil, nekateri so bili brez  vsakega dokumenta, nekateri brez lističa, za mnoge smo si vzeli čas in jih poiskali v večkrat tudi zmešanih seznamih, nikomur pa nismo rekli, da ne more volit, to je vendar njegova pravica. Stala sem tam in se nisem dala odgnati.
»Ne morete, vas nobeden ne pozna!« je besno pribil resni možak za mizo.
Gledala sem okoli, ampak res, kljub majhnemu volišču slučajno ni bilo znanega obraza, ki bi mi pomagal iz zadrege.
Pa je vstopila znanka, s katero sva bili večkrat skupaj v volilni komisiji in me veselo pozdravila.
»A vi poznate gospo?«
»Ja, seveda jo poznam, saj sva sokrajanki,« je potrdila moja rešiteljica.
»No, potem pa vi pokažite osebno,«
»Joj…nimam je s seboj…imam pa vabilo,« je v zadregi zajecljala. Tudi nje ta hip ni nihče od verodostojnih prisotnih prepoznal in sva se nemo spogledali.
»Jaz jo poznam,« se je oglasil možak, ki je stal v bližini.
»A ja? Kdo ste pa vi?«
»Jaz sem njen mož, trdim, da jo res poznam«, se je pošalil in nadaljeval: »pa osebno imam tudi, če je to pogoj.  Bom potrdil verodostojnost za obe, če je prav,« se je zasmejal.
Tako je mož moje znanke, četudi me sploh ni poznal, dobil dovoljenje, da potrdi, da sem jaz res jaz, da sem lahko prevzela tako zaželjen volilni listek. Seveda sem mrkega moža vprašala po njegovem imenu; ponosno je povedal svoje ime in priimek in dodal, da je predsednik komisije in da imajo zelo stroga navodila, ki se jih on drži.

Doma je moja hči, ki je bila priča temu malemu incidentu, vprašala »strica Googla«, da bi izvedela kaj več o strogem in mrkem predsedniku. Prvi podatek, ki ga je Google izpljunil je bil: R.K. je član sds-a.

Le od kod tak histeričen strah pred kakšnim ne bodi ga treba volivcem? Pred kom, ki bi se, bog ve zakaj, izdajal za nekaj, kar ni? Potem mi je kanilo: ah, seveda, to je tudi volišče ene od predsedniških kandidatk, od tod tak strah. Jasno.

D. Šraj

Oglasno sporočilo

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here