Radi se pohvalimo, da pri Slovencih rastejo športniki kot gobe po dežju, da slovimo po izjemnih športnih rezultatih in da nas, majhno nacijo, po teh velikih dosežkih spoznava ves svet. Res je, imamo svetovno znane smučarje, imamo Dončiča in vrsto drugih, s katerimi se radi poistovetimo, kadar zmagujejo, pa vendar, kakšni smo v resnici? Če se odkrito pogledamo v ogledalo, smo nagnjeni h konfliktom, nevoščljivosti in pristranskosti. Če pravi športniki znajo prenašati zmage in poraze, če se naučijo tovarištva, priznavanja tistega, ki je boljši in se iz izkušenj kaliti kot ljudje, je drugače pri navijačih, ki znajo zelo grobo obračunavati med seboj, ne priznavajo športnih rezultatov – zahtevajo le zmago za svoje.
Zgodilo se je te dni v Športnem parku Ihan, kjer sta se dve otroški ekipi pomerili v nogometu in sicer ekipa Ihana in v gosteh ekipa Svoboda iz Kisovca. Navijač domače ekipe, torej Ihana, je fizično napadel očeta enega izmed otrok nasprotne ekipe, tako da je moral ta poiskati zdravniško pomoč, kot so zapisali v Slovenskih novicah. Lahko si mislimo, kakšen »športni« zgled so tako dobili otroci, ki se včasih v žaru igre tudi kaj obrcajo ali suvajo, vendar to razumemo kot del igre, del odraščanja, del zorenja. Če pa očetje posežejo v dogajanje z nasiljem, naj bo verbalnim ali fizičnim, tu ni več razumevanja, to ni igra, to ni več šala. To je samo še zgled, ki ga otroci vpijajo in kopirajo ter prenašajo s seboj v šolsko in siceršnje življenje, Potem se sprenevedavo sprašujemo češ, kakšna generacija raste za nami.
Svetal primer je dogajanje v Celju, ko so najstniki obračunali z vrstnico. Grobo in fizično, lahko bi se končalo tudi z nesrečo ali celo smrtjo. Na FB se vrstijo komentarji, ki se v glavnem zgražajo nad šolo, nad vplivom tik-toka in drugih omrežij ter nad mladino nasploh. Vrstijo se pozivi h kaznovanju dvanajstlenikov, nekateri bi jih kaznovali celo z zaporom, kot smo lahko prebrali. Bolj malo pa je samorefleksije, poziva staršem in opozarjanja na dejstvo, da so prav starši prvi zgled svojim »srčkom«, ki tako odraščajo v deviantne in sebične ljudi, ki za vsak svoj neuspeh krivijo druge, ki se ne znajo spopasti s padci, ki jih neizogibno doživljamo vsi vse življenje.
Namesto, da bi starši pustili razigrano otroštvo, športne igre, ki prinašajo tudi kakšne buške in tudi solzice jeze ali ogorčenja, vmes posegajo s svojimi zahtevami po ‘biti boljši’, ‘zmagati za vsako ceno’ in svoje otroke zriniti na piedestal zmage, tudi če ni zaslužen. Lahko si zamislimo, kakšen vzorec razmišljanja in vere vase nosijo taki otroci s seboj v odraslo življenje. Na ta način ustvarjamo nasilne in nesrečne ljudi.
D. Šraj
Ko smo glede na pretekli incident v Športnem parku Ihan preverjali stanje med drugimi tudi v Nogometnem klubu Radomlje, ki ima močno zastopano otroško in mladinsko ekipo, so nam podali zanimivo informacijo:
Že ob začetku šolskega leta oziroma ob vpisu otroka v NK so prejeli starši v podpis posebno izjavo, Zavezo staršev o športnem navijanju, da se morajo izogibati kakršnemu koli neprimernemu obnašanju, incidentom ali nešportnem navijanju, zmerjanju ali žaljenju igralcev in gledalcev. V nasprotnem primeru si klub pridržuje pravico izpisati otroka iz kluba in mu onemogočiti nadaljne treninge. V NK Radomlje v otroških skupinah delujejo trenerji – profesionalni športni pedagogi, ki posebno pozornost namenjajo športnemu vedenju otrok.
