Starejši občani se še spominjajo stare tovarne Alko, ki je stala na mestu sedanjega makadamskega parkirišča. Leta 1986 jo je takratna občinska oblast sklenila odstraniti, češ kaj bi ta stara neugledna bajta kazila cvetoče mesto, ki je obetalo še večji razcvet. Med takratnimi veljaki se je porodila ideja, da bi na mestu stare, neugledne tovarne Alko postavili hotel s petimi zvezdicami in najdrznejši so celo napovedovali objekt s 400 posteljami in več kot dvajsetimi luksuznimi apartmaji. Takrat je bila v zraku tudi ideja, da bi v Domžalah razvijali nakupovalni turizem, saj je ugledna trgovina Vele obetala velik trgovski razcvet, v Ljubljani pa je bilo pomanjkanje hotelov. Tako so stari, dobri Alko čez noč »likvidirali«, znamenito Alkovo klet pa ob podiranju enostavno zasuli. Ta klet v nekdanji Jerasovi tovarni alkoholnih pijač in še prej slamnikarski tovarni bratov Kurzthaler ni bila kar neka klet, ampak veličastno obokano zidovje z velikimi, slikarsko in rezbarsko obdelanimi čelnimi stranmi sodov (delo tedanjega kletarja Jožeta Rojca iz Radomelj) in odličnimi destilati, ki so sloveli med proizvajalci pijač. To živi žal le še v spominih nekaterih starejših občanov. Številni poznavalci arhitekture so mnenja, da bi ta veličastna klet lahko služila kot prostor za pokrito tržnico in kraj družabnega dogajanja, kar bi vdihnilo tako iskano »dušo mesta«.
Odločitev je bila pač drugačna in vse do danes je prostor, kjer je stala tovarna ostal tak, kakršnega so zapustili delavci, ki so porušili objekte in jih pred 37-leti zravnali z zemljo. Temu sedaj rečemo makadam, ki je bil uspešno vsa dolga leta uporabljen kot parkirišče na črno. Poleti se ponaša z oblaki prahu, ob deževju pa z lužami, ki spominjajo na majhne bajerje.
V vseh teh letih ni bilo občinskega junaka ali junakinje, ki bi ta prostor (center) razen na papirju, znal in zmogel to urediti tudi dejansko. Prejšnjemu županu je kot “ureditev” tega prostora uspelo stihijsko posaditi le nekaj dreves, ki jih bo naslednji župan(ja), ki bo našel neko urbanistično (urbano) rešitev za ta prostor, veselo posekal!!! Pa bomo imeli nov “problem”…. Ne, dreves pa ne damo! Ne se bati, mislim, da to ne bo že jutri, ampak bomo po vsej verjetnosti “praznovali” 40-letnico podiranja in kakor se stvari v Domžalah hitro obračajo bomo najbrž dočakali tudi zlato petdesetletnico.
In danes …
Nekoč je bilo nepredstavljivo, da bi v centru mesta imeli parkirišče.
