Ko so bolnika, sicer bogatega poslovneža, po poškodbi namestili v staro travmatološko kliniko UKC Ljubljana, nikakor ni mogel sprejeti, da bo najmanj štirinajst dni ležal v tako dotrajanih prostorih. Na stari postelji, za dotrajanimi okni, brez klime … Moledoval je, naj ga pošljejo drugam, naj mu zagotovijo zasebnost, morda tudi televizor, ponujal je denar, tudi velike količine, vendar so mu zaposleni povedali, da je to vse, kar v našem javnem zdravstvu lahko dobi, v zasebnem zdravstvu pa tovrstnih poškodb ne obravnavajo. Moral se je sprijazniti in deliti usodo številnih bolnikov, ki se zdravijo v dotrajanih stavbah največje slovenske bolnišnice. …
Zdravniki, medicinske sestre in drugo osebje se trudijo po najboljših močeh, a stanja, kakršno je, ne morejo spremeniti. UKC Ljubljana sicer načrtuje veliko prenov in energetsko sanacijo stavb, a kot smo že velikokrat doživeli v našem javnem zdravstvu, so stvari premikajo sila počasi. Morda bodo k večji hitrosti prispevala evropska sredstva, ki so jih pridobili za nekatere naložbe – na primer za infekcijsko kliniko. V tem primeru so namreč roki do dneva določeni in ni prostora za kakšne »mahinacije«, ki smo jim bili že velikokrat priča pri gradnji bolnišnic.
Če se je v preteklosti velikokrat zalomilo zaradi pomanjkanja denarja, ga je zdaj vsaj za silo dovolj, saj je bil v času prejšnje vlade sprejet zakon o zagotavljanju sredstev, ki je za ta namen med letoma 2021 in 2031 predvidel naložbeni cikel v vrednosti dve milijardi evrov iz domačega proračuna in evropskih skladov. Denar, ki se ne porabi, je za zdravstvo izgubljen.
Nedeljski dnevnik
