V zadnjih letih se slovenske občine rade pohvalijo z uvedbo participativnega proračuna. Projekt, ki na papirju obljublja vrnitev moči v roke malega človeka, se v praksi vse pogosteje kaže kot dvorezen meč. Medtem ko se občani veselijo novih klopi, pitnikov in kolesarnic, skratka drobtinic, se v ozadju odpira vprašanje: ali gre za resnično poglobitev demokracije ali le za prefinjeno orodje političnega populizma?
Glavni očitek, ki se pojavlja v medijih in strokovni javnosti, je, da participacija služi kot “kozmetični popravek”. Župani in občinske uprave projekt pogosto izkoristijo za samopromocijo in ustvarjanje slike o svoji dostopnosti. S tem, ko ljudem dovolijo odločati o barvi fasade lokalnega doma ali lokaciji novega koša za smeti, spretno nevtralizirajo širše nezadovoljstvo. Gre za psihološki učinek: težko je kritizirati oblast, ki ti je dala “moč”, da izbereš projekt v svoji ulici – četudi gre za projekt, ki bi ga morala občina v okviru rednega vzdrževanja izvesti že zdavnaj.
Številke so neusmiljene. Večina slovenskih občin za participativne projekte nameni manj kot odstotek svojega proračuna. Medtem ko se občani strastno borijo za projekte v vrednosti nekaj tisoč evrov, o preostalih 99 odstotkih – kjer se pretakajo milijoni za velike infrastrukturne investicije, gradbena dovoljenja in dolgoročne strategije – še vedno odločajo zaprti krogi političnih elit in vplivnih interesnih skupin. To ustvarja t. i. “populistični paradoks”: ljudje dobijo občutek sodelovanja, a njihova realna moč pri ključnih vprašanjih razvoja občine ostaja nična.
Kritiki opozarjajo tudi na tveganje zlorab samega procesa glasovanja. Ker je udeležba na teh glasovanjih pogosto nizka, postane proces ranljiv za mobilizacijo ozkih interesnih skupin. Lokalna športna društva ali dobro organizirane skupine sosedov lahko zlahka preglasujejo projekte, ki bi bili morda bolj koristni za širšo skupnost, a nimajo “lobistične” podpore na terenu. V takšnih primerih participativni proračun ne odraža potreb skupnosti, temveč postane poligon za lokalno politiziranje in nagrajevanje tistih, ki so najbolj glasni.
Participativni proračun sam po sebi ni slab koncept. Je pa nevaren, če postane nadomestek za odgovorno vodenje občine. Če občina ne zmore ali noče izpolniti osnovnih potreb občanov brez posebnega glasovanja, potem participacija ni napredek, temveč priznanje sistemske odpovedi. Da bi se izognili populizmu, bi se morali vprašati: ali smo pripravljeni ljudem dati besedo tudi pri tistih 99 odstotkih proračuna, ki dejansko krojijo našo prihodnost? Do takrat pa participativni proračun ostaja predvsem – draga, a všečna iluzija demokracije.
Finančni nesmisel: Ko postopek postane dražji od vsebine
Ena najostrejših, a redkeje slišanih kritik participativnega proračuna se skriva v njegovi ekonomski neučinkovitosti. Ko občina razpiše projekt “Na plan z idejo”, se kolesje javne uprave ne zažene brezplačno. Priprava pravilnikov, delo strokovnih komisij, ki preverjajo izvedljivost 47 predlogov, organizacija glasovanja, promocijske kampanje (tiskanje zloženk, oglasi na družbenih omrežjih) in na koncu še slavnostne objave rezultatov – vse to stane.
Če se za posamezno območje nameni 65.000 evrov za dve leti, to pomeni približno 32.500 evrov na leto. Ko ta znesek razdelimo med 4 ali 5 projektov (kot v primeru Domžal), pridemo do zneskov med 5.000 in 10.000 evri na projekt.
-
- Birokratski strošek: Čas, ki ga občinski uslužbenci porabijo za koordinacijo vsakega posameznega “mikro” projekta (od javnih naročil do nadzora izvedbe), je pogosto enak času, ki bi ga porabili za desetkrat večjo investicijo.
- Cena participacije: Če seštejemo vse delovne ure, stroške marketinga in zunanjih izvajalcev za vodenje procesa, ugotovimo, da “režija” participacije včasih požre nesorazmerno velik delež glede na vrednost same klopi ali igrala, ki je bilo izglasovano.
- Drobljenje proračuna: Namesto da bi občina s 400.000 evri (skupna masa sredstev) rešila en resen infrastrukturni problem, ki bi koristil vsem, sredstva razdrobi v 24 malih “obližev”. S finančnega vidika je to neučinkovito, s političnega pa izjemno donosno, saj župan s tem dobi 24 priložnosti za rezanje trakov namesto ene.
Nekatere občine participativni proračun občasno opuščajo ali spreminjajo njegovo obliko.
Participativni proračun v občini Domžale za obdobje 2026/2027 prinaša izvedbo 24 izglasovanih projektov izmed 47 predlogov, razporejenih po šestih območjih, kjer je za vsako območje na voljo 65.000 evrov. Izbrani projekti obsegajo predvsem manjše ureditve, kot so otroška igrišča, učilnice na prostem, kolesarnice in hortikulturne ureditve v krajevnih skupnostih.
Na spletni strani Občine Domžale si zapisali :
Za izvedbo izglasovanih 24 predlogov participativnega proračuna Na plan z idejo 2026/2027
Občanke in občani ste izmed 47 predlogov, ki so se po pregledu komisije uvrstili na glasovanje, izglasovali svoje favorite. V izvedbo se je uvrstilo 24 predlogov na 6 območjih v občini Domžale, pri čemer je za izvedbo v posameznem območju v dveh letih na voljo 65.000 evrov.
Na območju 1 v KS Dob in KS Krtina v izvedbo 5 predlogov
Največ glasov so v KS Dob prejeli: varno in zabavno igrišče za učence prve triade pri OŠ Dob, izboljšanje sprehajalnih in rekreacijskih poti ob Rači ter ureditev pešpoti s pohodnimi ploščami v parku pod Močilnikom. V KS Krtina se bodo v letošnjem in naslednjem letu razveselili pokrite učilnice na prostem pri Podružnični šoli Krtina, uredilo pa se bo tudi odvodnjavanje meteorne vode pri znamenju na Škocjanu.
Na območju 2 – KS Homec – Nožice, KS Radomlje in KS Rova v izvedbo 4 predlogi
V KS Radomlje sta največ glasov dobila predloga za nakup novega projektorja v Kulturnem domu Radomlje in umestitve cestne razsvetljave v Radomljah ob poti pri novem kamnitem mostu. V KS Homec – Nožice bo izvedena obnova vodnjaka, v KS Rova pa bo izvedena 2. faza na novem Medgeneracijskem igrišču Rova.
Na območju 3 – KS Dragomelj – Pšata in KS Ihan v izvedbo 4 predlogi
Največ glasov je v KS Dragomelj – Pšata prejel predlog za vzpostavitev info točke s sanacijo dveh avtobusnih postajališč, namestitvijo interaktivne LED table, ozelenitev in umestitvijo drugih pripomočkov. V KS Ihan so bili izglasovani predlogi za hortikulturno ureditev Športnega parka Ihan, za umestitev pitnika in peskovnika v istem športnem parku ter ureditev cestne osvetljave v Goričici.
Na območju 4 – KS Jarše – Rodica in KS Preserje v izvedbo 3 predlogi
V KS Jarše – Rodica bosta izvedena predloga ureditve odbojkarskega in košarkarskega igrišča ter postavitev varne kolesarnice pri OŠ Rodica, v KS Preserje pa se bodo krajanke in krajani razveselili nadgradnje novega prostora za druženje Preplet.
Na območju 5 – KS Vir v izvedbo 5 predlogov
V KS Vir bo zaživelo naslednjih 5 predlogov: nakup športne opreme in rekvizitov za balinarsko dvorano Količevo, zelena nadgradnja učnega in apiterapevtskega čebelnjaka na Viru, ureditev Športnega parka Vir, umestitev igrala za velike in majhne otroke ter ureditev nočne razsvetljave parka pri Sahari.
Na območju 6 – KS Slavka Šlandra, KS Simona Jenka in KS Venclja Perka v izvedbo 3 predlogi
V omenjenih treh krajevnih skupnosti bodo v letošnjem in naslednjem letu zaživeli naslednji predlogi: akustična ureditev prostorov LIPA, postavitev kolesarnice pri OŠ Domžale in obnova TRIM steze na Šumberku.
Participativni proračun: Demokratično orodje ali populistična igra?
