V Sloveniji financiramo zdravstvo z zelo visokim deležem v javnih sredstev. Zdravstvene ustanove so večinoma v javni lasti, tako da imamo zelo dobro postavljen in izjemno močan javni zdravstveni sistem. Zasebni sicer raste, kot drugje v Evropi, a predstavlja tako z vidika financiranja kot z vidika zagotavljanja storitev še vedno zelo nizek delež. Ker pa opažamo, da zdravniki v zadnjih letih odhajajo iz javnega sektorja v zasebno sfero, kar so omogočile davčno ugodnejše oblike dela, smo pristopili k večji regulaciji področja, da bi bolj motivirali zaposlene v javnem sektorju in jih obdržali v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Zato ne bi rekla, da se vlada ne trudi. Nasprotno. Je pa dejstvo, da smo ukrepali prepozne in bi morala biti regulacija narejena že pred nekaj leti. V tem primeru bi bilo lažje, saj do takega odliva kadra predvsem na nekaterih dejavnostih ne bi prišlo. Mi pa smo se odzvali zdaj, ko je ta odliv morda že prevelik. Zdaj vidimo, da so zadeve resne in da je dejansko zadnji čas, da pristopimo k spremembam. Pri določenih ukrepih, ki jih pripravljamo, na primer pri prenovi SPP ali financiranje primarnega zdravstvenega varstvo vidim, da je mogoče priti do določenih rešitev. Ostajam optimistična, saj bi nasprotnem primeru lahko kar odšla s tega položaja. Mislim, da bomo lahko našli rešitve, je pa res, da bo zdravstveni sistem zanihal, ne glede na to, kakšne bodo rešitve. Za neko prehodno obdobje se bodo tudi čakalne dobe podaljšale, saj se bodo morali zdravniki in drugo zdravstveno osebje prilagoditi na spremembe. Zakon ima predvideno prehodno obdobje in zagotovo bo sistem v tem času manj stabilen.
Sobotna priloga Dela
