Ekološka bomba razburila župana Tonija Dragarja

0
102

Na ministrstvu za okolje in prostor so zavrnili navedbe domžalskega župana Tonija Dragarja, da so oni tisti, ki bi morali sanirati zakopane industrijske odpadke na Viru.

Karta onesnaženja s svincem, foto: Delo

Domžale – Župan je na tiskovni konferenci, ki jo je sklical zaradi članka Ekološka bomba na Viru, pred tednom objavljenega v Delu, dejal, da bi jamo moral sanirati MOP, če bi seveda imel denar, pa ga nima. Toni Dragar je zatrdil, da na Viru ni ekološke bombe in da je jam, v katerih so zakopani (nevarni industrijski?) odpadki, v Sloveniji še na tisoče. Presežena vrednost svinca, ki so jo strokovnjaki izmerili na Gmajni na Viru, na levem bregu Kamniške Bistrice, le nekaj metrov od porečja Bistrice in nekaj deset metrov od stanovanjskih hiš, se mu ne zdi sporna. Meni, da je voda kakovostna, čeprav je priznal, da so zadnje študije opravili v 90. letih prejšnjega stoletja. Napovedal je, da bodo o tem in o drugih okoljskih problemih z vodstvom ministrstva govorili na dnevih odprtih vrat v Agenciji za radioaktivne odpadke v skladišču Beričevo.
Ker so z MOP včeraj sporočili, da nimajo zavedenega nobenega zaznamka s prošnjo za srečanje in da od občine Domžale uradno nikoli niso prejeli nobenega zaprosila za pomoč pri sanaciji, smo v urad župana še enkrat vprašali, s kom so se dogovorili za srečanje. Odgovorili so, da se namerava Dragar »z odgovornimi z MOP pogovoriti ter izmenjati informacije o starih in novih okoljskih bremenih. Dogovor, termin ali tematika pa da niso določeni«.
Po analizah Geološkega zavoda, ki je bila opravljena leta 2000, je v tleh na območju jame mestoma močno presežena koncentracija težkih kovin (svinec, cink in krom), na celotnem območju pa so presežene tudi opozorilne vrednosti mineralnih olj, aromatskih spojin (ksilena) in policikličnih aromatskih ogljikovodikov. Iz njihove službe za stike z javnostjo so sporočili, da mora take jame sanirati bodisi občina bodisi povzročitelj onesnaženja in da leta 1999, ko so evidentirali odlagališča, »odlagališča v gramozni jami na Viru ni nihče prijavil, zato zanj ni mogla biti načrtovana sanacija«.

Vir pri Domžalah – Koliko ton tehnološko nevarnih odpadkov se skriva na levem bregu Kamniške Bistrice na Viru pri Domžalah, ni jasno. Na občini so v odgovoru na vprašanje Dela zanikali njihov obstoj oziroma dejali, da gre za govorice, čeprav je na nedavni javni razgrnitvi zazidalnega načrta celo vodja oddelka za urejanje prostora Zoran Vitorovič povedal, da šole na tej lokaciji ne morejo zgraditi, ker je pod zemljo nekajmetrska plast nevarnih odpadkov iz podjetij Helios in Papirnice Količevo. Tako iz Heliosa kot iz Papirnice Količevo so na naša vprašanja o vrsti odpadkov in sanaciji črnega odlagališča odgovorili, da tam njihovih odpadkov ni. Ko smo vprašanje ponovili, je direktor Papirnice Branko Rožič povedal, da je govoril s starejšimi sodelavci, ki se spominjajo, da so v jamo na Viru pred desetletji prek komunalnega podjetja odlagali pepel, ki je bil zelo iskan kot vrhnji prekrivni sloj, ko so veliko jamo z odpadki zasipali. Iz Heliosa so še enkrat sporočili, da njihovih odpadkov na Gmajni, kot Virjani imenujejo predel, ni.

Z Občine Domžale so najprej sporočili, da so načrtovalci prostora pri pripravi ureditvenega načrta upoštevali informacijo, »da je bilo na tem območju do srede osemdesetih let več nedovoljenih odlagališč komunalnih odpadkov, ki so se po tem obdobju začela zasipati in so se počasi zarasla«. Dodali so, da so po besedah domačinov zakopani tudi tehnološki odpadki, vendar »sondaže terena in analize odvzetih vzorcev odpadkov te vrste niso zaznale«. Ker pa je o njih javno spregovoril vodja oddelka za urejanje prostora Zoran Vitorovič, smo zaprosili za zvočno datoteko nedavne javne razgrnitve, ki jo je občina snemala. Namesto datoteke ali zapisnika smo dobili odgovor, da so jo že zbrisali in da so zapisali le pripombe občanov, ne pa tudi predstavnikov občine Domžale. Zato smo zaprosili še za vpogled v analizo sondaže terena, ki je razkrila drugačna dejstva: po študiji, ki jo je pred desetimi leti po naročilu občine izvedel Geološki zavod Slovenije, je jasno, da je v tleh mestoma močno presežena koncentracija težkih kovin (svinec, cink in krom), na celotnem območju pa so presežene tudi opozorilne vrednosti mineralnih olj, aromatskih spojin (ksilena) in policikličnih aromatskih ogljikovodikov.

Poslanec in občinski svetnik Robert Hrovat je za Delo potrdil, da so o odpadkih pred leti govorili tudi na sejah občinskega sveta in da gradnja na degradiranem območju zato ni mogoča. Eden od investitorjev, ki je na tem mestu hotel zgraditi dom za ostarele, pa nam je povedal, da so vodilni ljudje z občine manipulirali s podatki o odpadkih, saj so pri določenih, da bi jih odvrnili od gradnje, obstoj odpadkov v pogovorih poudarjali, pri drugih pa zanikali. Ker eden od interesentov za gradnjo po nakupu spornega zemljišča tudi zaradi odpadkov ni dobil gradbenega dovoljenja, je proti občini vložil odškodninsko tožbo v višini milijon evrov.

Karolina Vrtačnik

NOV!CE št. 19/26.11.2010

https://www.domzalske-novice.si/2010/12/07/dobsko-odlagalisce-je-najvecja-tempirana-ekoloska-bomba/

 

Oglasno sporočilo