Rado Pezdir: »Slovenija ni niti “p” od pravne države

1583
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 22.december 2010

Rado Pezdir je tisti magister ekonomije, čigar predavanja so vedno dobro obiskana. Je tisti sodelavec Financ, ki s prodornimi kolumnami učinkovito razburja slovenske politike. In je tisti predsednik Društva za pravno državo, ki je poskrbel za povračilo stroškov preplačane elektrike in provizij za dvig denarja na bankomatih.

»Slovenija je država mrtvih institucij, molčečih regulatorjev in papirnate zakonodaje«, pove brez dlake na jeziku in obljubi, da bomo kmalu na tekočem tudi o novih podvigih društva.
Morda smo Slovenci res daleč od pravne države, pa vendar nam je lahko vsaj delno v uteho, da se lahko zanesemo na takšne in drugačne Robin Hoode; na borce za pravico oziroma na dobrodelneže, ki imajo posluh tudi za skromne stvarnosti malih ljudi. Tako lahko, kljub sodnim zaostankom, tajkunskim prevzemom, problemom brezposelnosti, nesmiselnim referendumom in vsem drugim težavam, ki (trenutno) pestijo naš sistem, zremo naprej – v upanju na svetlejšo prihodnost…

Govori se, da ste hiperaktivni. Mene pa zanima, kako kot kolumnist, vodja društva in asistent na dveh fakultetah (za tiste, ki ne veste, je ena v Celju, druga pa na Primorskem) usklajujete vse svoje aktivnosti?
Mislim, da nisem hiperaktiven, ampak povsem normalen človek. Razlika je edino v tem, da so moje izjave v medijih tisto, kar daje vtis o hiperaktivnosti. Usklajevanje vseh aktivnosti ni preveč zapleteno, saj je delo na obeh fakultetah skoraj običajna služba, s to razliko, da sem precej na cesti. Kolumne nastajajo na mesečni osnovi kar tudi ni prevelika omejitev, kar pa se tiče društva, pa je res nekaj več dela, skorajda še za en poln delavnik, ampak na srečo društvo sestavljamo ljudje, ki si znamo breme učinkovito porazdeliti.

Če sem prav poučena, ste na podlagi svojih predavanj in številnih civilno-družbenih iniciativ pred kratkim osvojili naslov “Naj Celjan 2010”. Gotovo ste ponosni.
Naziv me je zelo razveselil, razumem pa ga predvsem kot priznanje za svoje delo in odgovornost, ki jo bom nosil pri svojem delu v prihodnosti. K nazivu Naj Celjan 2010 je zagotovo pripomogla predvsem akcija, v kateri smo zahtevali de facto padec elektrodistribucijskega kartela, saj je bilo Celje mesto, kjer je akcija daleč najbolj odmevala. S tega vidika je bila podelitev naziva Naj Celjan 2010 dejansko podelitev vsem, ki so pri akciji sodelovali. In verjemite mi – v Celju jih ni bilo malo.

Poleg tega ste tudi predsednik Društva za pravno državo. Slovenija zaenkrat torej ni pravna država?
Slovenija ni niti »p« od pravne države. Je država mrtvih institucij, molčečih regulatorjev in papirnate zakonodaje. In ravno tako, kot nimamo šolstva zaradi učencev in študentov, ampak zato, da učitelji in predavatelji dobivajo plačo, imamo sodstvo zato, da sodniki, tožilci itd. dobivajo svojo rento. Kajti edino tako lahko pojasnimo ogromne količine sprehodov posameznih sodnih primerov od najnižje do najvišje ravni in spet nazaj, sodne zaostanke, vse zahtevke na evropskem sodišču in nenormalno količino zastaranih primerov gospodarskega kriminala.

Je za to odgovorna trenutna oblast?
Za to so odgovorne vse dosedanje vlade, saj bi morale po definiciji skrbeti za stabilnost sistema, pa tega ne počnejo. Deloma je odgovornost tudi na nas državljanih, saj je jasno, da če ne zahtevamo pravic, ki nam po zakonu pripadajo, potem ni nobenih omejitev, da nas interesne skupine ne bi izigravale.

Kakšne pa so tozadevno prioritete vašega društva?
Želimo reševati probleme na sistemski ravni. Slednje pomeni, da se primera lotimo, če je njegova narava taka, da nastane zaradi sistemskih težav. Menimo, da se na tak način najlažje in najbolj učinkovito brani pravna država. Nenazadnje je sporočilnost akcije močnejša, če se razbije celoten kartel in se mehanizem njegovega delovanja obelodani pred celo državo, kot pa če se doseže majhna zmagica, ki ne zamaje temeljev slabega sistema.

Ali vlado sploh potrebujemo? Bi bilo bolje, če bi jo namesto politikov vodili “strokovnjaki”?
Razlike med politiki in strokovnjaki, vsaj v tej državi, ni. Doslej so se vsi pravni in ekonomski strokovnjaki izkazali podobno – udinjali so se interesom najmočnejših skupin in mrež, samo zato, da so, ali lahko svetili po vladnih kabinetih, ali pa so za svoje delo dobivali monetarne nagrade. Najbolj eklatantni primeri uničevanja pravnega reda (v prvi vrsti tajkunski prevzemi) so se v tej državi zgodili pred očmi, ali pa z blagoslovom, stroke. Bojim se, da ni ključno vprašanje, kdo naj upravlja z državo, ampak zakaj državljani politikom ne postavljajo pravih vprašanj in zahtevajo pravih odgovorov.

Kam pa nas, po vašem mnenju, vodijo drastične vladne reforme? Na primer pokojninska…
Zaenkrat nikamor, ker reform sploh še nismo videli. Kar je napovedano kot pokojninska reforma, ni reforma v pravem pomenu besede, ampak zgolj reševanje zatečenega stanja. Reforma pomeni strukturno spremembo delujočega mehanizma. S to pokojninsko kolobocijo zgolj in samo prelagamo težave na nekaj bolj oddaljeno prihodnost. Žal je to edina realnost, saj so interesne skupine v tej državi preveč močne, da bi ključne reforme kot sta pokojninska in zdravstvena lahko zaživeli.

Zadnje dni je v Sloveniji precej nejevolje zaradi finančne pomoči Grčiji in Irski, medtem ko tudi sami preživljamo “težke čase”. Lahko komentirate?
Če smo že imeli referendum o taki trapariji kot je RTV zakon, potem naj ga imamo še o finančni pomoči.

Kako ocenjujete delo slovenskih sindikatov?
Slovenski sindikati so ujetniki največjega sindikata ZSSS (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije), ki narekuje tempo sindikalne agende. Na žalost je ZSSS predvsem politična organizacija, ki jo njihovi člani zanimajo ravno toliko, kot smo imeli priložnost videti v primeru delavskih uporov (tudi proti sindikatom) v Muri ali Gorenju.
Semolič in njegov sindikat sta glavna igralca na področju reform in če jima reforme niso všeč, jih ne glede na posledice zaustavita, saj imata preko ekonomsko socialnega sveta, socialnega partnerstva in državnega sveta, moč, da vodita ekonomsko politiko države, pa čeprav jih nihče za to ni pooblastil, kaj šele volil.

Čemu pripisujete visoko stopnjo brezposelnosti? Je res za vse kriva recesija?
Seveda je kriva, skupaj z vsemi vladami, ki so prav klicale po tako močni recesiji. Odlašanje z nujno potrebnimi reformami je pripeljalo v razmere, ko je delo davčno preobremenjeno, država polna monopolov in kartelov, ko politika preko državnih bank določa pogoje poslovanja, ko državna podjetja dušijo zasebne konkurente in ko je velik del gospodarstva strukturno v 19. stoletju.

Kaj pa brezposelnost med mladimi? Večina po končani fakulteti danes ostane brez služb… Kje vidite rešitev?
Težko bi rekel, da mladi v celoti niso odgovorni za svojo usodo, kar pomeni, da ni nepomembno, za kateri študij se odločajo. Če se nekdo odloča za študij ekonomije, potem mora ob poplavi ekonomistov na trgu dela že računati na možnost, da, ali ne bo našel zaposlitve, ali pa, da bo delal v zelo ekstremnih pogojih za zelo nizko plačo. Problem brezposelnosti leži tudi v dejstvu, da se nova delovna mesta odpirajo počasi. To pa ne more biti presenečenje, če vemo, da je zaradi visokih davkov drago odpirati nova delovna mesta in zaposlovati ter da je težko širiti podjetniško aktivnost, če se nekatere državne banke zmenijo predvsem za gradbene lobije in tajkune, ne pa za financiranje podjetij, in če so na vašem trgu vaši konkurenti ljubljenčki politike.

Nedavno tega ste razveselili državljane, ko ste dosegli povračilo stroškov preplačane elektrike in povračilo provizij za dvig denarja na bankomatih. Ali imate v zvezi z elektriko in bankami v načrtu še kakšne projekte?
Ko bo intervju objavljen mislim, da boste že vedeli čisto vse o novi akciji društva.

O vas pogosto govorijo kot o slovenskem Robin Hoodu. S čim ste si prislužili laskavi naziv?
Mislim, da je naziv, ki je nastal v času bitke proti kartelu elektrodistributerjev, sicer laskav, vendar neupravičen. Ne želim namreč, da bi vse skupaj izpadlo kot moja zasluga, saj so za obema uspešnima akcijama stali člani društva, množica prostovoljcev, sindikalisti, civilna združenja in vsi državljani in državljanke, ki so se nam pridružili. Če kdo, potem smo vsi mi Robini Hoodi.

Leto 2010 se počasi izteka. Kaj menite, po čem si ga bo Slovenija najbolj zapomnila?
Po dokončnem in jasnem razkritju, da Borut Pahor ni sposoben biti predsednik vlade.

Po čem pa bo ostalo v spominu vam?
Brez dvoma po vseh akcijah, ki smo jih zastavili letos.

Tjaša Banko

Oglasno sporočilo