Tudi letošnji prvi maj bodo zaznamovale cvetoče jablane in zelena barva trave, najbrž bo tu in tam zadišal golaž, še bolj verjetno čevapčiči, celo nagelj se bo znašel v marsikakšni gumbnici kot nekakšen pozabljen simbol boja. Za kaj že?
Te dni po spletu kroži poziv k množičnemu shodu Slovencev pred parlamentom, ki bo prvega maja opoldne. Najbrž je ta opoldanska ura simbol, da nam je že odbila dvanajsta. Anonimni organizatorji so pripravili deset »zapovedi«, ki bi jih morali uresničiti, da bi se stvari obrnile na bolje. Bolj kot ne, se sliši kot všečno in populistično nagovarjanje množic brez prave alternative, brez prave možnosti za uspeh.
1. Zaprtje vseh delovnih mest, ki ne omogočajo normalnega življenja, in povišanje minimalne plače na 1000 evrov!
Organizatorji pravijo, naj vse multinacionalke, ki ne bodo upoštevale tega pogoja, zapustijo Slovenijo. Zelo drzno in všečno, a popolnoma neizvedljivo v vseh pogledih.
2. Zaplemba celotnega premoženja vsem, ki so se okoristili v procesu privatizacije ter vrnitev njihovih deležev tja, od koder so jih pokradli!
O, sveta preproščina! Za take ukrepe bi potrebovali revolucijo in okupatorja ter »vojni sud«.
3. Na državnem nivoju organizirati javna dela za vse, ki so brezposelni!
Super, ampak prav to je počel Hitler in uprizoril državni razcvet. Bi za to zaprosili za evropsko pomoč tako kot Grčija?
4. Delodajalcem določiti jasne kriterije, manipulacije z začasnimi delovnimi mesti pa je treba preprečiti!
Z delovno zakonodajo ima država ves čas težave, utopija je pričakovati resne ukrepe zaradi nezmožnosti dogovarjanja že za mnogo manjše stvari.
5. Seznaniti Evropo, da v Sloveniji vladajo krizne razmere, medtem ko Slovenija ne more sodelovati pri zaščiti nemških in drugih bank.
Dovolj imamo uzakonjenega pohlepa, ki se kaže skozi evropske insititucije, še pravijo organizatorji. Po mojem prepričanju je Evropa seznanjena z našimi razmerami, le da se jim zdijo čisto normalne in se jim kaj posebej ne smilimo.
6. Iz slovenskega političnega življenja izločiti vse dosedanje voditelje in njihove oprode!
Zelo pobožna želja, več kot to pa gotovo ne. Noben zakon jim ne more preprečiti kandidature, le volivci jih lahko ignorirajo. To pa je malo verjetno.
7. Politika se mora vrniti v funkcijo ljudi, interesom kapitala je treba jasno določiti njihove meje, saj država ščiti pohlep kapitala!
Lepo se sliši, vendar zakone sprejema politika. Sama sebe pa res ne bo ukinila.
8. Dosleden bojkot vseh volitev in pobud zdajšnjih vladarjev!
Neizvedljivo, saj nimamo določenega limita, koliko glasov daje legitimnost volitvam.
9.Tihi, vendar vztrajen protest pred parlamentom.
Vztrajanje pred parlamentom se ponavadi po nekaj urah sprevrže v tisto znano: »Zdaj gremo pa na en pir!«.
10. Na taboru pred parlamentom bomo dali jasno vedeti, da smo bili izdani, zahtevali bomo odstop izdajalcev!
Izdajalci so zato, ker ima njihovo lakajstvo prednost pred odgovornostjo do naroda, so še zapisali organizatorji. Lepe in pogumne besede brez prave teže. Od takih zahtev se ne bodo nikomur zatresle hlače.
Kljub pobudam naj vse multinacionalke, ki z mizernimi plačami ponižujejo slovenske delavce, zapustijo naše ozemlje, se bo v predprazničnih dneh trlo »ubogih in ponižanih« v Lidlu, Hoferju, BTC-ju, podili se bodo od enega veletrgovca do drugega, se drenjali, ter evre, ki jih še niso dobili, zapravljali za »nujne stvari«, ki jih sploh ne potrebujejo! Morda le zato, da bodo naredili vtis lažnega razkošja na ljudi, ki jih sicer sploh ne marajo.
Za prvi maj pa si le vtaknite nagelj v gumbnico! Kar tako, iz prešernega veselja, bi rekel Cankar!
Danica Šraj