Telo, katerokoli že, mora delovati usklajeno, če je živo in ima namen preživeti. Za mrtva telesa pravkar navedena trditev seveda ne velja.
Za živa pa. In to zelo hudo velja. Delovati usklajeno pomeni, da roke delujejo kot roke, noge kot noge, vrat kot vrat, prsni koš kot prsni koš, prebavni trakt kot prebavni trakt in glava kot glava, vključujoč možgane.
Si predstavljate, kakšna zmešnjava bi nastala, če bi roke delovale tako kot vrat, prsni koš tako kot noge in glava tako kot prebavni trakt.
To ne bi bila le zmešnjava, temveč vrhunska tragikomedija.
S kančkom grenkobe. To je treba priznati. Grenkobe, ki je vsej smešnosti navkljub in vsej nenormalnosti navkljub navdajala vse tiste, ki so se udeležili prve seje novega domžalskega občinskega sveta.
Uvod je obetal. Resnost predsedujoče, ga. Marije Majde Zevnik (SD), je botrovala potrditvi novih svetnic in svetnikov in župana (potrdili so tudi novo svetnico ga. Marjetko Kristan, ki je zasedla mesto Tonija Dragarja).
Potem se je pa začelo …
Komisije za volitve in administrativne zadeve (KVIAZ) nikakor nismo mogli skupaj spraviti. »Tonetovi« so se »prešteli« in ugotovili, da imajo premalo glasov, da bi lahko udejanili svojo vizijo KVIAZ-a (štel naj bi 5 članov).
Župan je predlagal formulo: prve štiri liste po volilnih rezultatih (LTD, SDS, Lista Peter Verbič, SD) predlagajo po 1 člana, on, Toni Dragar, župan, pa še dodatnega.
»Ostali« se s tem nismo strinjali in smo predlagali, da prvih pet list (LTD, SDS, Lista Peter Verbič, SD, NSi), torej po volilnem rezultatu, dobi v KVIAZ-u svojega člana.
Župan je bil odločno proti, zato je sklical posvet vodij svetniških skupin v svojem kabinetu, kjer pa je v vsej svoji politikantski zveličanosti zasijala Cveta Zalokar-Oražem in vsem navzočim dodobra dala vedeti, kdo pri hiši »hlače nosi«. Predlog »ostalih« pa vehementno označila za pobalinskega. Zagrozila je celo z obstrukcijo seje, s strani vseh podpornikov Tonija Dragarja, če se ne bo priznala Dragarjeva formula.
Grožnja zaman. »Ostali« smo vztrajali. Prepričani, da je volilni rezultat edino merilo za sestavo KVIAZ-a.
In tragikomedija je doživela svoj vrhunec.
V dvorani je sedelo 29 svetnic in svetnikov. Župan je predlagal prekinitev seje. Ob pregledu navzočnosti se je ugotovilo, da je le 15 svetnic in svetnikov pritisnilo na tipko, ki izkaže prisotnost v dvorani, kar je bilo premalo za dosego kvoruma, ki zagotavlja delovanje občinskega sveta.
Farsa številka 1.
Pričakovati je bilo (vsaj taka je bila večletna praksa!), da bo predsedujoča ponovila preverbo prisotnosti v dvorani navzočih svetnic in svetnikov.
Pa se to, na vsesplošno začudenje, ni zgodilo. Sejo je razglasila za prekinjeno!
Seveda se je vsul nanjo plaz nestrinjanj s strani »ostalih«, a to je, kljub 5-minutni prekinitvi (ki jo je, zelo verjetno, izkoristila za posvet z županom; mimogrede, ta je predsedujočo že prej pustil samo (čeprav je vedel, da ni ravno vešča vodenja tovrstnih sej!) in odkorakal iz dvorane), ni omajalo – sejo je dokončno prekinila.
Farsa številka 2.
In tako je v dvorani obsedelo po volji ljudstva izvoljeno svetništvo in se gledalo, tako, drug drugega, in se čudilo nastali situaciji, predvsem pa totalno neodgovornemu in skorajda sramotnemu vedenjskemu vzorcu predstavnikov »Tonetovih« (v katero sodi tudi »moštvo« LTD. Da ne bo pomote: pri tej listi, za enkrat, ni ne duha ne sluha o kakršnikoli »politični neodvisnosti«!).
Farsa številka 3.
Predsedujoča se nam je v svoji nebogljenosti dobesedno zasmilila. Res.
»Padla je notr’«, potisnili so jo v nekaj, kar si zagotovo ni zaslužila.
A kaj, ko nekateri, vsem nam dobro znani posameznice in posamezniki, še vedno (in vedno bolj!) razumejo politiko kot hojo preko trupel, kot poligon za zadovoljitev svojih lastnih ali pa ozko strankarskih interesov, za teptanje vsega, kar bi dišalo po dobrem za ljudi.
»Ne, ne boste! Če ne bomo mi zraven, tudi vi ne boste naredili nič. Pa čeprav bi bilo to dobro za ljudi!«, je njih geslo.
Uboge Domžale! In ljudje, ki v tej občini prebivamo!
SDS Domžale
