Kostajnar na avtobusni postaji

1671
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 20.november 2011

Mohamed Ljimani je zelo prijeten sogovornik. Že peto leto zapored na avtobusni postaji v centru Domžal prodaja pečen kostanj. Pri njem se na merici sladkega priboljška lahko ustavite vsak dan v tednu med 10. in 21.30 uro.

Njegovo delo vsekakor ni lahko. Kljubuje mrazu, snegu in dežju, da naše gurmanske borbončice ob hladnih jesenskih in zimskih dneh zatrepetajo ob toplih, okusnih maronih. Z njim smo se ob ognju in vonju odlično zapečenega kostanja pogreli na mrzlo novembrsko jutro.

Čakanje na avtobus v Domžalah ni dolgočasno opravilo, saj si lahko le korak stran privoščite omamno dišeč pečen kostanj in ob okušanju pokramljate z družabnim, zabavnim, zgovornim kostanjarjem Mohamedom. Pravi, da med pečenjem z veseljem kakšno reče z mimoidočimi, kar smo opazili tudi med našim intervjujem. Ljudje so se z veseljem ustavljali pri njem in ga pozdravljali. V naše mesto prihaja na delo iz Ljubljane, a očitno smo ga Domžalčani že vzeli za svojega. Kako ga tudi ne bi. Papirnate škrniclje polni z velikimi, okusnimi, sladkimi italijanskimi maroni.

Stojnico s pečenim kostanjem bo imel na avtobusni postaji, smer Kamnik, postavljeno vse do 20. decembra: »Morda kakšen dan manj ali več. Odvisno, kakšen bo obisk, kako bo s poslom. Do sredine decembra bom zagotovo tu, potem pa že preveč močno pritisne mraz. Ali bom tukaj tudi za božič in novo leto, še ne morem reči.« Nizke temperature zagotovo otežujejo njegovo delo, vendar se Mohamed ne pritožuje. Da ga ne zebe, se zavije v topla oblačila ali pa se skrije v hišico. Roke si greje s prijetno toploto, ki jo oddaja ogenj.

Jesenski priboljšek obrača nad ogljem, ne peče ga s plinom: »To, da kurim z ogljem je zelo pomembno! Če bi ga pekel na plinu, bi se mi hitro zažgal, ker je temperatura previsoka. Tako pa ga na oglju lepo počasi obračam. Zato tudi veliko bolj diši in ima boljši okus.«
Zaupal nam je, da je obisk med vikendi in za praznike veliko boljši, kot med delavnikom. Točne številke, koliko ljudi ga obišče na dan, ni mogel deliti z nami, saj jih kostanj en dan kupi več, drugi dan manj. Pride dan, ko kostanj ljudem bolj zadiši in dan, ko prometa ni, na kar močno vpliva tudi vreme.
Zanimalo nas je ali se tudi pri njegovem poslu pozna kriza ali so ljudje v teh težkih časih enako zapravljivi kot pretekla leta. »Da, kriza se pozna. Od lani je posel za 50 odstotkov slabši,« je delil z nami Mohamed Ljimani, ki kadar ne prodaja kostanja poprime za marsikatero drugo priložnostno delo, ki se ponudi. Kostanjar vendarle ne more biti celo leto, včasih pomaga tudi pri prodaji kebaba.
Bližajo se prazniki in kdo bi nam lahko bolje opisal utrip Domžal kot človek, ki je iz dneva v dan v središču dogajanja. Simpatični sogovornik nam je povedal, da se je poleg posla poslabšal tudi obisk, a ne samo zaradi krize. Manjka družabnega življenja, pogreša stojnice in bolj živahen utrip mesta. A kljub temu je zelo vesel, da lahko dela v Domžalah. Zadovoljen je, da lahko prodaja pečen kostanj prav v našem mestu in klepeta s prijaznimi in dobrimi ljudmi. Poudaril je, da se vsem Domžalčanom in kupcem iz srca zahvaljuje.

Š. Suhadolc

Oglasno sporočilo