Tako, volilne skrinjice so se zaprle in rezultati so jasni. Ne glede na strah nekaterih pred hudobnim vladarjem, ki sliši na ime Janez, smo dobili drugega vladarja Zorana. In prav te volitve so pokazale kako nepredvidljivi in »zamerljivi« znajo biti volivci in kako pomembno je, da se tekmeci posvetijo tekmi do same ciljne črte.
Malenkost in nerodnost sta spodsekali obetajoči komet, imenovan Gregor, vladni prepiri in mešetarjenje s prijatelji so pokopali Katarino in filozofa, da o tem, da metle v Sloveniji že dolgo ne pometajo tako, kot je treba, sploh ne govorimo. Zato bo Zmago lahko pometal le še pred lastnim pragom. In zdaj ko so se karte premešale, je čas, da tisti, ki so dobili oblast, to vzamejo resno v roke ter začnejo VLADATI. Ne bojmo se vladarja, bojmo se takšnega zmagovalca, ki bo vladal zase in za svoje, bojmo se vladarja, ki bo interese omrežja, ki je stalo za njim, postavil pred interese ljudstva, ki ga je izvolilo. Takšnega vladarja si ne želim in morda se o zmagovalcu celo motim. Ker ne hodim na volitve, se tudi nimam kaj pritoževati čez volilni izzid. Volivci ste svoje povedali, in v demokraciji ima ljudstvo vedno prav, pa naj si o tem mislim karkoli. Seveda pa imam kot državljan pravico od nove oblasti pričakovati poštenost in učinkovitost. To sta dve osnovni vrlini, ki jih pri nas že dolgo pogrešam in kmalu se bo videlo, koliko mesa bo ostalo od predvolilnih obljub.
Časa ni veliko, Miklavž je prinesel zmagovalca, Božiček bi moral prinesti koalicijo, dedek Mraz pa bi moral že zapakirati novo vlado, ki naj prevzame vajeti čim prej po novem letu. Če bi ta časovnica uspela, bi bila to že dobra popotnica za novo oblast, ki ne bo imela 100 dni miru. Tega si enostavno ne moremo privoščiti, časi so preveč zapleteni in dogodki se prehitro odvijajo v smer, ki si je ne želimo. Pred nami so izzivi in na zmagovalcih je breme vrtenja krmila, napačna smer se jim ne bo obrestovala.
R. G.
