Odgovor Urada županje Občine Domžale skuša vtis pomanjkanja ustrezne kulturne infrastrukture omiliti z izpostavljanjem decentralizacije kulturnih dogodkov in vlaganj v obstoječe objekte. Vendar se pri tem izogne bistvu vprašanja: kdaj bodo Domžale dobile novo kulturno oziroma prireditveno dvorano, ki jo občina sama že vrsto let prepoznava kot eno ključnih razvojnih potreb.
Dejstva so jasna. Kulturni dom Franca Bernika ima le okoli 180 sedežev, kar je bilo v preteklosti večkrat označeno kot resna ovira za razvoj kulturne ponudbe. Potrebo po novi dvorani so poudarjali vodstvo kulturnega doma, strokovne institucije in tudi občinski strateški dokumenti. V Strategiji za kulturo Občine Domžale je celo predvidena izgradnja sodobnega kulturnega centra z veliko dvorano za 300–350 obiskovalcev, več manjšimi dvoranami in spremljajočo infrastrukturo.
Zato ostaja odprto vprašanje, zakaj občinska uprava danes o tem projektu ne govori konkretneje. Če je nova dvorana še vedno strateški cilj občine, bi občani upravičeno pričakovali jasen časovni načrt, informacije o pripravi investicijske dokumentacije ter pojasnilo, v kateri fazi se projekt nahaja. Če pa je projekt odložen ali opuščen, bi bilo korektno, da občina to tudi odkrito pove.
Kultura so res predvsem ljudje in vsebine. Toda brez ustreznih prostorov tudi najbolj kakovostni programi prej ali slej dosežejo svoje meje. Prav zato vprašanje nove kulturne dvorane ni vprašanje prestiža, temveč razvojna potreba občine, ki že dolgo čaka na jasen odgovor.
Vprašanje za Urad županje Občine Domžale:
“Domžale imajo glede na število prebivalcev najmanjšo dvorano za kulturne prireditve. Ker nikjer ni zaslediti informacij o gradnji nove, vas prosim za pojasnilo, kdaj načrtujete to investicijo. Kaj lahko glede razvoja kulturne infrastrukture sporočite občanom?”
Domžale, 1.6.2026
Večina kulturnih dogodkov se odvija v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale in krajevnih kulturnih domovih in prizoriščih. Tekom let smo našo Športno dvorano Domžale prav tako preuredili v prijetno dvorano, kjer smo izvedli številne občinske prireditve. Kulturni domovi na območju občine Domžale so lepo vzdrževani. V zadnjih letih tudi osrednjo občinsko slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto organiziramo v drugem krajevnem domu. Letos je bila prireditev v Dragomlju, lani v Ihanu, prihodnje leto pa bo potekala v drugem kraju občine. Prepričani smo, da kulturo ne predstavljajo zgolj objekti, temveč predvsem ljudje in kakovostne vsebine. Zato kulturne programe in dogodke načrtno decentraliziramo ter jih približujemo posameznim krajevnim skupnostim, da so dostopni čim širšemu krogu občanov.
Urad županje Občine Domžale
Med celovito posodobitvijo (v lanskem letu), ki je potekala ob finančni podpori Ministrstva za kulturo, število sedežev ni bilo povečano, saj arhitekturne zasnove in gabaritov obstoječe zgodovinske stavbe ni mogoče širiti.
Fokus prenove je bil usmerjen izključno v izboljšanje kakovosti in udobja za obiskovalce, kar vključuje:
– Namestitev novih, udobnejših stolov z več prostora za noge
– Posodobitev specifičnega prezračevalnega sistema (kjer ima vsak sedež svoj dovod zraka pod stolom)
– Tehnično nadgradnjo z novim koncertnim ozvočenjem, LED osvetlitvijo in akustično prilagoditvijo. Zaradi fiksne kapacitete 180 sedežev dvorana ostaja namenjena predvsem butičnim, gledališkim in komornim dogodkom.
Vir: Občina Domžale, 7.11.2025
Foto: Ministrstvo za kulturo
Intervju NOV!CE 2019: Cveta Zalokar Oražem: »Domžale nujno potrebujejo novo prireditveno dvorano«
Prostorska stiska je res naš največji problem, saj »velika« Tomčeva dvorana sprejme le 180 obiskovalcev, tako da je večina naših prireditev razprodana, še več – mnogim obiskovalcem žal ne moremo omogočiti ogleda kulturnih dogodkov, kar je res žalostno. Letos je bilo že več kot 20 prireditev, ki so bile razprodane. Ker je dvorana majhna, moramo posamezno predstavo ali koncert večkrat ponoviti, kar izjemno podraži stroške. Za gostovanje poklicnega gledališča, ki v povprečju stane okoli 3.500 EUR, plačamo enako, če ga gleda 180 ali pa na primer 300 ljudi. Oder je nefunkcionalen, premajhen za celo vrsto predstav, na njem ni prostora za večji orkester… Skratka, Domžale nujno potrebujejo novo funkcionalno prireditveno dvorano za približno 300 gledalcev.
17. 6. 2019
Strategija za kulturo Občine Domžale (povzetek)
Pereča problematika in največja ovira za razvojni preboj na področju kulture v občini Domžale je pomanjkanje kakovostnih in sodobnih prostorov za kulturno dejavnost. Kulturni dom Franca Bernika Domžale potrebuje večjo sodobno dvorano in več manjših.
Nova velika dvorana in nove manjše dvorane vb Kulturnem domu Franca Bernika Domžale lahko bistveno prispevajo k dostopnosti programov in raznolikosti ponudbe za različne ciljne skupine – obiskovalce. To potrebo navedeno izpostavlja tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, saj obstoječa dvorana ne omogoča izvedbe večjih in zahtevnejših produkcij. Navedeni novi prostori pomenijo več prostora tako za nove programe Kulturnega doma Franca Bernika Domžale kot za lokalna društva, zavode in kreativne posameznike.
– Strategija mora usklajeno in premišljeno zagotavljati boljše infrastrukturne pogoje za kulturo tako v Domžalah kot ostalih krajih v občini, da bo tako zagotovila skladen razvoj kulture in demokratizacijo kulture.
– Občina mora podati pobudo za razglasitev Kulturnega doma Franca Bernika Domžale za spomenik lokalnega pomena. Objekt je trenutno zgolj vpisan v register nepremične kulturne dediščine, z razglasitvijo za spomenik lokalnega pomena pa se odprejo možnosti za pridobitev državnega in evropskega financiranja.
Prostori, ki jih upravlja Kulturni dom Franca Bernika Domžale, že vrsto let niso več ustrezni za vse dejavnosti, ki potekajo v matični stavbi (Tomčevi dvorani in Kinoklubu) ter Slamnikarskem muzeju in Galeriji Domžale. Tomčeva dvorana je za današnje potrebe kulturne produkcije prostorsko slabo zasnovana, tehnično podhranjena in neustrezna ter izredno težavna za izvedbo že povprečno zahtevnih prireditev. Predvsem je težava v majhnem odru, odsotnosti zaodrja ter v premajhnem številu sedežev (188), ki ne omogočajo rentabilne organizacije večjih dogodkov, ki pa so iskani in pri občinstvu zaželeni. Druga akutna potreba pa se nanaša na več manjših dvoran, ki bi omogočali raznoliko kulturno produkcijo in postprodukcijo za različne izvajalce ter različne ciljne skupine obiskovalcev.
V novem objektu bo združena dejavnost kulturnega doma (gledališče, glasba, kino, otroške prireditve, tehnična podpora, dajanje prostorov na voljo društvom in ostalim prirediteljem) in Galerije Domžale, kar bo na srednji in dolgi rok tudi racionaliziralo poslovanje zavoda.
Investicija v obnovo in razširitev Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, pridobitev sodobne nove dvorane s cca 350 sedeži in več manjših dvoran za različne produkcije z vseh področij umetnosti.
Z izvedbo investicije Kulturni dom Franca Bernika Domžale pridobi:
eno večnamensko veliko dvorano (od 300 – 350 sedežev) pri kateri je ključno, da ima sodobno zasnovan oder, ki omogoča izvedbo kompleksnejših prireditev, gledaliških predstav, muzikalov in koncertov,
eno manjšo večnamensko dvorano (120 – 150 sedežev),
eno malo kino dvorano (100 sedežev),
klubski kino prostor (50-60 sedežev),
več prostorov za vaje, delavnice, sejne prostore,
prostorom za galerijo/likovno razstavišče,
prostori za slamnikarsko zbirko,
prostor za prodajo vstopnic/TIC/muzejsko trgovino,
kavarno,
skladišče (ki služi tudi kot skladišče za predmete iz muzejske zbirke),
podzemno parkirišče in
zunanji avditorij, ki omogoča tehnično izvedbo letnih prireditev.
FAZA IN ČASOVNI NAČRT
Realizacija cilja bo sledila dinamiki Razvojnega programa Občine Domžale 2012-2025. Leta 2026 idejna zasnova in programska izhodišča prenove kulturnega doma, preverba prostorskih pogojev in začetek dela na investicijski dokumentaciji. 2027 izdelava dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) , skupaj s časovnim in finančnim načrtom investicije.
NOSILEC REALIZACIJE CILJA
Investicijski del Občina Domžale, vsebinski del Kulturni dom Franca Bernika Domžale.
OKVIRNA VREDNOST CILJA IN POTENCIALNI VIRI FINANCIRANJA
Po izdelavi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) bo mogoče opredeliti okvirno vrednost investicije. EU sredstva so možni dodatni vir za financiranje investicije. Okvirna ocena vrednosti glede na primerljive investicije: 15.000.000 eur.
