Prazniki, še prav posebej državni, ki obeležujejo nastanek suverene, samostojne slovenske države, so najobčutljivejši čas narodove zavesti, ki pa ga, vsaj nekateri, skušajo vedno znova namerno izkoristiti za najrazličnejše delitve državljank in državljanov Slovenije, pa tudi za nekakšno omalovaževanje pomena samih praznikov.
Bližajoči se Dan državnosti je tako še vedno, predvsem med mladimi, odločno premalo prepoznaven, da pa bi bil v zavesti mlade populacije vtisnjen kot nekaj, na kar bi morali biti še kako ponosni – je pa za nekatere , to čista iluzija. »Ne poznam, ne vem kaj je to, me še ni bilo (takrat, ko se je »delala« slovenska država!) in me tudi ne zanima!«.To je najpogosteje slišan odgovor mladih na vprašanje,kaj jim predstavlja Dan državnosti.
Zaskrbljujoča ugotovitev, ki jo je na žalost, zlahka dokazati.
Kaj vodi tiste, ki določajo programe šolskega sistema v segmentu »zgodovina«, da določajo času slovenske osamosvojitve skorajda nič šolskih ur, je moč le ugibati. Zagotovo pa to ni, ne poštenje, ne domoljubje, ne kaj drugega, kar bi moralo biti.Prav zato gre bržkone v navedenem iskati glavni vzrok za tako močno pomanjkanje domovinske, tudi državne zavesti med mladimi.
Pa ni pri nas, malce starejših, prav nič bolje. Ne le pomanjkanje realnega in verodostojnega zgodovinskega spomina, temveč predvsem pomanjkanje t.i. »narodne zavesti« in domoljubja je tisti »izvirni greh« naše nacije, kateremu posvečamo resnično premalo pozornosti.
Slovenski grb, slovenska zastava, slovenska himna so atributi naše pokončne drže, katerih pa se kar nekako sramujemo.Zakaj ,se sprašujem.Smo eden najbolj sposobnih narodov v Evropi in ni svetovne korporacije brez slovenskega znanja.
Navedeno stanje med ljudstvom so dosegli vsi tisti, že omenjeni, ki praznike slovenskega naroda (zlo)namerno izkoriščajo kot poligon najbolj nizkega političnega obračunavanja med »našimi« in »vašimi« in nam še vedno skušajo dopovedati,da je tista prava naša država bila le Jugoslavija.
Da bi vsaj poskusili preseči naravnost zaskrbljujoče stanje, bi morali vsi, ki smo ponosni državljanke in državljani Slovenije, najprej doumeti, da izobešena slovenska zastava na Dan državnosti ni nikakršen nacionalizem, temveč izraz dostojanstva in ponosa, pa tudi trdnosti in odločnosti sicer majhnega naroda, da ostane – narod. S svojim jezikom, s svojo indentiteto in s svojimi državnimi simboli, ki so mu v čast.
Tudi zaradi navedenega bomo v Jaršah, v spominskem parku, ob repliki Knežjega kamna, tega starodavnega simbola slovenske klenosti, 22.junija 2012 ob 17.00 uri, pripravili slovestnost, ki naj vsem prisotnim (pa tudi vsem ostalim) jasno in nedvoumno pokaže na nujnost tovrstnega početja, na pomembnost obeleževanja vseh tistih datumov in pomnikov, ki zaznamujejo usodno odločilne trenutke slovenske zgodovine.
To je enostavno, naša dolžnost. Do vseh tistih, ki so za uresničitev tisočletnih slovenskih sanj dali svoja življenja, pa tudi do vseh tistih, predvsem mladih, ki jim skušajo nekateri, prej omenjeni zlonamerneži, megliti zgodovinsko resnico.
Samo s zavestnimi, poštenimi, dostojanstvenimi proslavami bomo lahko ohranili verodostjnost slovenskega zgodovinskega spomina na ravni človeku vrednega. Vse ostalo je zlonamerna politična intriga, katere ni vreden prav nihče. Še najmanj pa – mladi ljudje!
Iskrene čestitke in ponosno praznovanje Dneva državnosti.
Peter Verbič
