Soočenje v Domžalah: Kako bodo kandidati rešili ključne občinske probleme

2206
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 2.oktober 2014

Veliko javno soočenje, ki si ga je v Hali Komunalnega centra sinoči v živo ogledalo več kot tristo obiskovalcev, je postreglo z dobršnim vpogledom v želje, predvsem pa namene županskih kandidatov, strank in list kako v prihodnje voditi občino Domžale. Soočenja se je udeležilo vseh osem kandidatov za župane, prav tako pa dva predstavnika strank oziroma list: Toni Dragar, Marija Pukl, Franc Černagoj, Britta Bilač, Lenart Zajc, Alenka Oldroyd, Robert Hrovat, Peregrin Stegnar, Lidija Ambrož Marčun in Metod Marčun.

Knezove skale spotike
Kandidate je na soočenju pričakalo tudi nekaj vprašanj naših bralcev, ki so jih na eni strani nasmejala, po drugi strani pa jim dala misliti, ali tudi v resnici dobro poznajo Domžale. Kar nekaj kandidatov namreč ni vedelo, kje se v Domžalah nahajajo Knezove skale, skoraj vsi so za tedenski vpogled in obveščanje javnosti o delovanju občine, skoraj vsi, razen ene od kandidatk, so že obiskali Slamnikarski muzej v Domžalah, kar nekaj kandidatov pa si bo ali si je že omislila letno karto za oglede košarkarskih tekem domžalskega prvoligaša.

Kamen spotike pa je bila tudi nadzemna garaža, ki bo počasi zrasla na mestu nekdanjega Kuriva. Kar nekaj kandidatov je proti tovrstnemu objektu, saj bi rajši videli podzemno garažo, a kot je na soočenju razložil Toni Dragar, omenjena garažna hiša predstavlja evropski projekt in bo grajena po zahtevah razpisa. »Potrebujemo jo in ko bo sistem »park&ride« zaživel, bo bistveno lažje parkirati in se odpeljati z enotno vozovnico.«

Prioritetne naloge naših kandidatov
Nadaljevanje s projektom Kamniške Bistrice, več kot 600 prireditev vsako leto, zadovoljni občani in občanke predvsem pa nadaljevanje dela, poudarja župan Toni Dragar, medtem ko Marija Pukl pravi, da bo stranka Desus podpirala razvoj in nove investicije v Domžalah, s katerimi bomo prišli do novih delovnih mest ter javno zdravstvo. »V prvi vrsti moramo gledati na celovitost občine, ne le same Domžale, ampak tudi druga naselja,« je opozoril Franc Černagoj iz Zelene koalicije, ki podpira nadaljevanje rekreacijske osi in ureditev makadamskega parkirišča ob Tušu. Vsakomesečni stik z občani, organizacija sestanka z odgovornimi za vzpostavitev LPP in začetek dela na urejanju centra Domžal bi bile prioritete kandidatke ZaAB in Zares Britte Bilač. Lenart Zajc, kandidat Socialnih demokratov in Solidarnosti pa poudarja prioritete na infrastrukturi za mlade, ki bo omogočala razvoj podjetništva, da mlade zadržimo v Domžalah, kjer bodo s svojimi podjetji in idejami pomagali pri razvoju mesta. Prav tako je izpostavil potrebo po vzpostavitvi Regionalne razvojne agencije, ki bo določila vizijo Domžal in komunikacijo z občani v luči vodenja občine.

Da je občina izgubila stik z realnostjo meni Robert Hrovat SDS, saj po njegovem mnenju ulica meni drugače, da so potrebna delovna mesta, nove mikro obrtne cone in da je občina Domžale bistveno predraga, zaradi česar podjetniki in obrtniki odhajajo v druge občine. O izgubi podjetništva v naši občini je spregovorila tudi Lidija Ambrož Marčun, kandidatka SMC, ki pravi, da od 14 tisoč delovno aktivnega prebivalstva Domžal, le sedem tisoč njih dela v naši občini. V NSi po besedah Peregrina Stegnarja predlagajo subvencionirane vozovnice za dijake in študente in Turistično informacijski center.

Občina Domžale zaradi svojega dejanskega stanja težko pride do sredstev na evropskih razpisih, saj naj bi bila prebogata in preveč razvita občina z birokratskega vidika. »Kljub temu redno spremljamo razpise in se prijavljamo, v zadnjih petih letih pa smo dobili skoraj 5 milijonov sredstev, čeprav smo tretja razvojno najmanj ogrožena občina v Sloveniji,« pravi Dragar. Med projekti, ki bi jih financirali iz evropskih sredstev kandidatka Puklova vidi projekte s področja varne starosti, Černagoj avtobusno postajo, sanacijo Ten-Tena in energetsko sanacijo stavb, Bilačeva bi evropska sredstva namenila razvoju turizma in prometni infrastrukturi, Zajc pa večnamenski športni dvorani z bazenom, ekološkemu kmetijstvu in turizmu. Hrovat pa je poudaril, da je nadgradnje potrebna Centralna čistilna naprava.

SPB – nekoč v ponos in ne sramoto
Na področju podjetniškega spodbujanja so bili kandidati enotni, da je potreben podjetniški inkubator, pospeševalnik za razvoj in podporo predvsem mladim, da bodo lahko prišli do delovnih mest. Dotaknili pa so se tudi revitalizacije SPB-ja. Prav na to temo so stanovalci danes na »zagovor« povabili vse kandidate. So se pa le-ti na soočenju strinjali, da SPB predstavlja kompleksno vprašanje, ki ga ne more rešiti le župan, pač pa je potrebno sodelovanje vseh strani, predvsem lastnikov. A prav vsi se zavedajo, da je SPB potrebno oživiti, da bo v ponos in ne sramoto. »SPB kazi pogled in Domžale kot take nimajo duše v centru, kamor bi se Domžalčani z veseljem prišli sprehajat,« pravi Marija Pukl, medtem ko je Černagoj poudaril predvsem požarno in statično neprimerne vidike SPB-ja za katerega meni, da je zgodba o neuspehu. Ambrož Marčunova je izpostavila, da je SPB sestavljen iz treh enot in da ne bi bilo potrebno obnoviti vseh hkrati, ampak po fazah, Stegnar pa je opozoril na to, da imamo velikokrat strokovnjake, ki dajo svoje mnenje, ki pa ga ljudje ne sprejmejo.

Na področju prometne varnosti, nedavna nesreča na Bukovčevi ulici, je vse kandidate spodbudila k še aktivnejšemu iskanju rešitev, so prihajali predvsem na idejo o povečanem nadzoru s strani policije, umiku tovornega prometa iz centra, postavitvi stacionarnih radarjev, omejitvi hitrosti. »Nekateri vozniki naše ceste uporabljajo za svoje rally gorske preizkušnje. Domžalski redarji bi morali imeti pooblastila podobno kot ljubljanski,« meni Lenart Zajc. Da ni težava lokalna, ampak predvsem nacionalna pa je poudaril Dragar: »Problem imamo z državnimi institucijami, pogovarjamo se z njimi pa ne gre.« Da je velik poudarek predvsem na vzgoji, meni Alenka Oldroyd. Kandidati so izpostavili tudi posamezne odseke v občini, ki so še posebej pereči na področju prometne varnosti in s katerimi se bo morala občinska uprava ukvarjati v prihajajočem mandatu.

Denar košarkarjem – da ali ne?
Zdrav duh v zdravem telesu in podpora domžalskemu športu. Kaj pa odgovor na zahteve košarkarskega kluba oziroma podjetja Helios? »Najprej bi rad slišal vse argumente, nato pa se napraska denar, da se klub s 65 letno tradicijo ohrani,« pravi Franc Černagoj. Britta Bilač pa meni, da občina ni pravi naslov, da rešuje klube. »Lahko do neke mere podpira infrastrukturo, ne more pa se vsak klub financirati preko občine,« pravi Bilačeva. Absolutno podporo povečanju finančnih sredstev za domžalski košarkarski klub pa daje Zajc. »KK Helios vzgaja podmladek mladih košarkarjev, ta pomoč pa je namenjena predvsem staršem, ki plačujejo treninge otrok. Če občina ne podpre kluba, bo klub našel sredstva drugje, a del stroškov prenesel tudi na starše otrok,« pravi Lenart Zajc. »Občina je v posodobitev Hale KC vložila 5 milijonov evrov, najemnina znaša 1.200 evrov na dan, če to seštejemo na leto klub dobi preko 400 tisoč evrov za najem. Občina poskrbi za mlade, za ostalo pa naj se najdejo sponzorji,« opozarja Dragar.

Razprava je potekala tudi okoli obuditve večernega, nočnega življenja v občini in pripeljala do resnične težave – obratovalnega časa in nestrinjanja z lokalnim prebivalstvom o podaljšanju le-tega. Kandidati so spregovorili tudi o osamosvajanju mladih občanov naše občine, kjer Robert Hrovat meni, da so Domžale prebogata občina, da bi se lahko pogovarjali o dejanskih ukrepih za mlade. »Občina lahko pripomore le k ustvarjanju novih delovnih mest, ključni ukrepi pa so na ravni države.« Podobno meni Peregrin Stegnar, a Lidija Ambrož Marčun poudarja, da vse izhaja iz gospodarstva in zagona podjetništva. »Mladi želijo delati, njihova želja je, da zaslužijo svoj denar in si s tem denarjem zagotovijo samostojno življenje.« Najprej moramo spremeniti miselnost, pravi Metod Marčun, ki meni, da bo šele to pomagalo, da se bodo mladi lahko osamosvojili.

Kandidati enotno: potrebujemo TIC
Turistično informacijski center je tisto, kar potrebujemo v Domžalah, meni večina kandidatov. »Sami pri sebi pa se moramo vprašati kakšno turistično ponudbo želimo v Domžalah – petične goste, masovni avtobusni turizem ali kakšne drugačne vrste turizem,« poudarja Hrovat, šele nato bo turizem v občini Domžale cvetel. Rešitev so tudi turistični aranžmaji meni Marija Pukl, ki poudarja, da imajo Domžale idealno lego in neverjetno prednost, saj gostje iz enega mesta, kjer so nameščeni lahko v enem dnevu pridejo praktično na vsak konec Slovenije. »Rešitev je kulturna transverzala skozi katero bo viden širši program in dejstvo, da Domžale niso samo tranzitno mesto, meni Franc Černagoj. »Šport je največji biznis,« pa poudarja Alenka Oldroyd, ki vidi turizem tudi na tem področju. »TIC si prestavljam malo drugače, to ni le info točka, je center, kjer se zbirajo vsi podatki, se koordinirajo vse aktivnosti od golf igrišča, smučišča, naravnih parkov …« dodaja Metod Marčun, medtem ko bi Ambrož Marčunova obudila idejo o avtokampu, ki je v Domžalah nekoč že bil. Idejo o obuditvi kulturne dediščine naših gradov je podal Peregrin Stegnar, podobno kot to počno v Nemčiji.

Ne nazadnje pa je beseda tekla tudi o večnem problemu – makadamskem parkirišču ob Tušu. S problemom se namreč občina Domžale srečuje že leta, a do sedaj še ni prišlo do ustreznega dogovora in realizacije s Tušem. »Najprej je treba dogovoriti situacijo glede lastništva,« pravi Oldroydova. S tem se strinjajo tudi ostali, kar nekaj med njimi jih je v zadnjih tednih pred volitvami komuniciralo s Tušem. Da je potrebno prostor posodobiti, urediti zelene steze in pešpoti tudi na račun bližnjega doma upokojencev, pa meni Stegnar.

Vsekakor so obiskovalci, ki so spremljali veliko javno soočenje v Hali lahko dodobra spoznali kandidate in njihova razmišljanja, slišali številne obljube, ki smo jih, vsaj deloma, mi sedaj zapisali. Kdorkoli bo župan, bo moral te obljube izpolniti, ali pa …

V kolikor ste soočenje zamudili, si desno na spletni strani lahko ogledate video posnetek …

 Zaključek soočenja

Prihod kandidatk in kandidatov

Od leve proti desni: Toni Dragar, Marija Pukl, Franc Černagoj

Od leve proti desni: Britta Bilač, Lenart Zajc, Alenka Oldroyd

Od leve proti desni: Robert Hrovat, Peregrin (Ine)Stegnar, Lidija Ambrož Marčun, Metod Marčun

V Hali KC se je zbralo veliko obiskovalcev

Voditeljica soočenja Tjaša Banko

Za zaključek soočenja so kandididati skupaj zapeli Čebelarja

Oglasno sporočilo