Zakulisje političnih dogajanj vpliva na gospodarstvo

214

Obisk ministra pri članih Podjetniškega kluba Kamnik / 26.3.2018 / KIKštarter center Kamnik 

Člane Podjetniškega kluba Kamnik je obiskal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki se je na okrogli mizi s člani kluba in z izvoznim svetovalcem iz Celovca, pogovarjal o gospodarskih in tudi političnih temah, ki dejansko vplivajo na gospodarstvo. Na okrogli mizi so razgrnili problematiko, ki najbolj tare podjetnike – birokracija, neživljenjska zakonodaja, neusklajenost politike, da bi ustvarjala boljše pogoje za razvoj gospodarstva. Minister je precej iskreno izpostavil pomembna področja, kjer je bilo (pre)malo ali nič storjenega za slovensko gospodarstvo, hkrati pa je nanizal nekaj področij na katera je ponosen, da je v času njegovega mandata opaziti izboljšave. Vsi govorniki okrogle mize, ki so se pridružili ministru, Ivan Hribar, prokurist Term Snovik, Matevž Kirn, direktor  podjetja Calcit, Tomaž Lah, direktor podjetja Nektar Natura in mag. Miran Breznik, koroški Slovenec, ki povezuje slovenske in avstrijske podjetnike že 22 let, so se strinjali z ministrom, da je izvoz gonilna sila slovenskega gospodarstva. Okroglo mizo je tudi tokrat vodil Kamničan Jure Ugovšek, novinar in urednik Časnika Finance, ki v Podjetniških novicah Podjetniškega kluba Kamnik zadnja leta pripravlja rubriko Ogledalo kamniškega gospodarstva. 

Ministrski obisk pri članih Podjetniškega kluba Kamnik

Predsednik Podjetniškega kluba Kamnik Aleš Juhant, ustanovitelj PKK in tudi prvi predsednik mag. Urban Bergant in Matija Matičič, predstavnik zadruge KIKštarter, so uvodoma ministru predstavili zgodovino, delovanje, vrednote in vizijo kluba in zadruge. Poudarili so tudi pomembnost tesnega sodelovanja z Občino Kamnik že od vsega začetka.  Podjetniški klub Kamnik in KIKštarter sta tudi po ministrovih besedah unikum v Sloveniji, saj tako usmerjenega in uspešnega sodelovanja v skrbi za rast podjetništva in startupov v Sloveniji še ni zaznal in je čestital za trud, pozitivno energijo in rezultate. 

Tomaž Lah, Nektar Natura, PKK in minister Zdravko Počivalšek
mag. Urban Bergant, PKK, Elektrina, predstavitev PKK ministru Zdravku Počivalšku
Matija Matičič, predstavitev zadruge Kikštarter ministru Počivalšku


Od socialističnega kombinata preko kmetijske zadruge, državnih in zasebnih podjetij do ministra

Izjave ministra Zdravka Počivalška:
» Pridobival sem sem izkušnje v zelo različnih  poslovnih okoljih in se  kalil v socialističnem kombinatu, v kmetijski zadrugi s 600 člani, kasneje saniral državno mlekarno Celea, ki je postalo zadružno podjetje in na koncu naredil uspešno zgodbo Term Olimia, ki je prehajala iz privatne in državne lastnine.«
 «V politiko sem »padel z lune«, tega mi »ni bilo treba« , a sem zaupal predsedniku. Nisem, a sem politik. Vedno sem govoril, da ne grem v politiko, a zdaj sem tu in še naprej želim vplivati na boljše pogoje za gospodarstvo,« je zaupal minister svojo vizijo.
«Prej  sem bil zagovornik proporcionalnega političnega sistema, po treh letih mandata pa sem postal prepričan zagovornik večinskega političnega sistema.« Na določenih točkah pogovora je nekajkrat omenil grenko izkušnjo neusklajenosti s koalicijskimi partnerji te vlade.

Kdo je »kriv« za dobro gospodarsko rast v Sloveniji?
Na vprašanje Jureta Ugovška kaj je po njegovem mnenju najbolj zaslužno za 5% gospodarsko rast v Sloveniji (za primerjavo v Romuniji je 7.5% rast), je povzel , da ne pristaja na to, da bi bili za to rast zaslužni le zunanji dejavniki, ker je gospodarska rast rezultat več zadev. »Vlada je naredila več korakov v tej smeri. Investicijska aktivnost se je močno povečala. MGRT je razdelil 200 MIO evrov v mala in srednja podjetja za razvoj in raziskave,« je nanizal minister.

Novo vlado čakajo pomembni izzivi
Izpostavil je tri področja, kjer je sam osebno nezadovoljen z rezultati in povedal, da ti izzivi čakajo novo vlado – prvič, administrativne ovire – ko v tujini uradnik ugotovi, da želja investitorja ali podjetnika »diši« po davku, mu država čim prej ugodi in vzpostavi pogoje, da podjetnik čim prej začne plačevati davke – pri nas pa je ravno obratno – ko zadiši, da bi nekdo začel plačevati davke, se mu postavi kup birokratskih ovir; drugič, strošek delovne sile – predvsem za bolj plačana delovna mesta, ki ustvarjajo dodano vrednost – sedaj se selijo v tujino, ker imajo za isti bruto večji neto; tretja in zadnja ministrova móra – kot se je sam izrazil – ker na tem področju niso uspeli narediti praktično nič – pa je delovno pravna zakonodaja.

Notranja in zunanja tveganja za Slovenijo
«Prvo notranje tveganje – preveliki javno finančni apetiti, saj se gospodarstvo šele »pobira« po krizi in se «kolač«  še ne bi smel prekomerno razdeljevati, saj smo šele lani dosegli BDP iz leta 2008. Apetiti so enormni, da bi zapravili, kar še nismo zaslužili. Na to ves čas opozarjam. Drugo notranje tveganje – delovna sila, kjer potrebe strahovito rastejo,« je bil realen minister. Jasno sporoči, da je odločitev vlade, da se podaljša uredba s katero se omeji vstop hrvaškim delavcem slaba za Slovenija in je bila na njegovo žalost plod slabe »predvolilne« politike.
Kot zunanje tveganje oziroma nevarnost pa izpostavlja željo ZDA po odprtem trgu in s tem lahko zelo škodi globalizaciji, kar bo znižalo gospodarsko rast in negativno vplivalo na vse nas.

Ali je bil njegov glas o gospodarstvu v vladi slišan?
Minister Počivalšek : »Tudi v tej vladi – kot do sedaj – je imelo gospodarstvo premajhno težo in prevladujejo diskusije ministrstev, ki so zadolžena za delitev. Na koncu celo rečejo, da je MGRT nastrojeno proti javnemu sektorju – kar ni res.«

 »Ves čas že ponavljam svojo mantro tudi javno, da Slovenija živi od gospodarstva in izvoza. In naša naloga je, da podjetnikom ustvarimo konkurenčne pogoje. V vsaki vladi teža gospodarstva raste in tega procesa ni mogoče ustaviti, je pa res, da morajo biti zadeve uravnotežene z javnim sektorjem. Na izsiljevanja sindikatov pred volitvami pa ne pristajam! « je bil konkreten minister.

»Zagovarjam davčno reformo, ker  mora biti pri davkih okolje predvidljivo tudi za naprej in nikakor ne moremo spreminjati davkov kar med letom. Ko ti gre dobro, ne nižaj davkov. Naslednji korak države pri obdavčitvi delovne sile je, da si mora vzeti manjši del kolača zase. Predvsem si želim strukturne reforme in počakati z delitvijo – to mora biti počasen proces.«

Glavni aduti slovenskega gospodarstva
« Davek na dobiček v Sloveniji je med nižjimi. Naš ključni adut je usposobljena delovna sila, ki ustvarja dodano vrednost (ne fizična). Poleg kvalitetne delovne sile je seveda pomembna infrastruktura in šele nato, da država nekaj dá – kar ni ključnega pomena za uspeh. Potrebno se bo odločiti ali gradimo slovensko gospodarstvo na intelektualnem ali na fizičnem delu. V tem ne smemo sklepati kompromisov. Vprašanje je ali / ali! Kompromisa ni!«, je bil odločen minister .

Delivci in ustvarjalci po volitvah
Za volitve, ki so pred nami, minister pravi: » Če bodo zmagali »delivci«, bodo davki višji, če bo zmagala ekonomija, bodo davki nižji.«

Preživela bodo podjetja, ki…
»… cenijo delovno silo in bodo vlagala tudi v medsebojne odnose – ne le v plače. Plače pa bodo rasle dokler bo povpraševanje po delu. Za tista podjetja, ki tega ne bodo upoštevala, bodo rezultati logični. Smo na poti kjer podjetja rastejo in plače rastejo – kdor ne bo odreagiral, bo izgubljal delavce, « je prepričan minister.

Tomaž Lah, Nektar Natura

Tomaž Lah,  direktor podjetja Nektar Natura, je odgovoril, da gredo zavzemanja ministra ne tej okrogli mizi v pravo smer in da ga veseli, da se kot minister zaveda izzivov. Nektar Natura izvaža v več kot 20 držav po svetu in izvozna usmerjenost Slovenije ni eno od tveganj, kot govorijo nekateri politiki. Tveganja predstavljajo  geopolitične situacije po svetu , predvsem srednjem vzhodu in valutna tveganja. Če želimo da bodo slovenska podjetja v tujini uspešna, morajo imeti doma podporo. Drugače se ne počutijo varna in ne morejo zadihati s polnimi pljuči.  Delovna sila v Sloveniji je kakovostna, vendar je občutek, da včasih premalo tekmovalna.

Na vprašanje Jureta Ugovška kaj podjetniki pričakujejo od davčne politike ter razbremenitve plač, je Tomaž Lah povedal, da vplivi države na plače niso toliko pomembni, da bi podjetja zato uspevala ali propadala, saj so se podjetniki navajeni znajti v vseh situacijah. Po njegovi oceni je dejanski problem obdavčitev višjih, ne pa nižjih plač.

Tomaž Lah je omenil, da je rast plač pozitivna v kolikor plače sledijo večanju dodane vrednosti podjetja. Sploh ne vidi težav v višanju plač, če je predpogoj za to izpolnjen. To pa je že odgovornost managementa podjetja. Dobro je, da se danes pogovarjamo o tem, ker se moramo predvsem vodstveni delavci zavzemati za to, da dvigujemo dodano vrednost.

Visokih plač v Sloveniji sploh ni ali pa jih prejema zanemarljivo število oseb, predvsem zaposlenih v tujih podjetjih. Vidi pa smiselnost razmišljanja v tem, da v kolikor država želi pametne ljudi in s tem podjetja obdržati v Sloveniji, da čim bolj izenači obdavčitev plač. Obdavčitev kapitala pa ni med višjimi, celo po povprečjem EU. Potrebno pa se je zavedati, da je zadržanje uspešnih podjetij v Sloveniji potrebno storiti veliko več kot le regulirati davke. Predvsem si morajo javni uslužbenci res želeti razvoja gospodarstva in to ne le na deklarativni ravni.

Gostje okrogle mize, člani PKK z ministrom Počivalškom

Matevž Kirn, večinski lastnik in direktor podjetja Calcit, je pripovedoval kako so uspeli na tujih trgih. Hodili so po trgovinah in pridobivali podatke o proizvajalcih zidnih barv, njihovih potencialnih kupcih kalcijevo karbonatnih polnil. Kasneje jim je uspelo z njimi navezati stike in po vztrajnem reklamiranju pridobiti naročila. Ko so si pridobili ugled in reference je šlo lažje in hitreje.

»Pri izvozu nam država ne more kaj dosti pomagati, saj je paleta kupcev zelo široka in je potrebno z vsakim posebej vzpostaviti kontakte. Ugled Slovenije v bližnjih državah je vsako leto večji. Tudi našo firmo kupci že visoko cenijo, kar je seveda plod trdega dela. V zadnjih desetih letih smo intenzivno investirali v razvoj in proizvodnjo polnil in pigmentov za proizvodnjo papirja, kar predstavlja naš najpomembnejši posel.

Prodajamo v vse velike korporacije, ki imajo svoje papirnice v srednji Evropi, do koder smo zaradi oddaljenosti še konkurenčni. Večino 90% izvoza realiziramo v Nemčiji, Avstriji, Italiji in drugih državah Evropske unije,« je povedal Kirn.

Glede državnih subvencij je skeptičen, saj ima slabe izkušnje z birokracijo in s SID banko. Olajšave pri davku na dobiček kar dobro izkoriščajo saj neprenehoma investirajo.

»Dostopnost do denarja se izboljšuje. Banke so se le nekoliko odprle, vendar si za financiranje investicij pomagamo z izdajo vrednostnih papirjev, da odvisnost od njih ni prevelika,« je še razkril Kirn.

»Naša dejavnost ni tako delovno intenzivna, zato za nas napovedi o rasti plač ne bodo tako velik problem. Za naše delavce zgledno skrbimo in nimamo prevelikih težav z zaposlovanjem novih kadrov. Mislimo pa, da je davčna obremenitev predvsem strokovnjakov daleč prevelika,« je bil konkreten Kirn.

Tomaž Lah, Nektar Natura, PKK, mag.Miran Breznik

Mag. Miran Breznik, svetovalec za izvoz in zunanji svetovalec Austrian Business Agency (ABA) uradne lokacijske agencije Republike Avstrije, je izpostavil, da sta Slovenija in tudi Avstrija v globalnem smislu mali državi in sta posledično odvisni od izvoza.

Slovensko avstrijsko gospodarsko sodelovanje je ocenil za dobro. Slovenija je močno zastopana v avstrijski papirniški in kovinski industriji, prav tako tudi Avstrijci investirajo v Sloveniji. Meni, da je poslovno sodelovanje med našima državama iz leta v  leto bolje. Hkrati je povedal, da avstrijski trg ni enostaven za vstop, zato mora slovensko podjetje najprej ugotoviti v čem je njegov produkt atraktiven. Meni, da je potrebno pomagati tistim malim podjetjem, ki niso dovolj močna za vstop na tuje trge, a imajo dober produkt.

Prednosti, ki jih avstrijska podjetja vidijo v slovenskih podjetjih so bližina dobaviteljev iz sosedske države, slovenska podjetja so zanesljiv partner ter so iznajdljiva, fleksibilna in hitro rešujejo probleme.

Mag. Breznik poudarja, da bo celotna družba rasla, če bomo pošteni eden do drugega in je zaupanje osnova sodelovanja: »Na koncu je potrebno dobičke deliti,« je prepričan mag. Breznik.

Za primerjavo s Slovenijo je povedal, da avstrijsko podjetje dobi od finančnega urada pod določenimi pogoji  razvojno raziskovalne premijo v gotovini in za to ni nobenih razpisov, ker je postopek izredno enostaven. Lahko se zgodi, da tudi podjetja, ki nimajo dobička, dobijo štirinajst odstotkov vseh stroškov povrnjenih. Ocenjuje, da smo v Sloveniji za relativno nizke zneske subvencij preveč zakomplicirali (zbirokratizirali) svoj sistem. V Avstriji podjetje napiše za izvozno subvencijo v programu »go-international«  na eni strani kaj želi, le ena odgovorna oseba na gospodarski zbornici pregleda zahtevek za sredstva in odgovor po navadi dobiš še isti dan.

Zato je prepričan, da mora Slovenija  podjetjem pomagati in predvsem poenostaviti pogoje, saj je za mala podjetja v Avstriji poslovno okolje vedno bolj prijazno (»service oriented«). Izpostavil pa je, da smo v Sloveniji hitrejši od Avstrije v eni zadevi in sicer, da lahko odpremo d.o.o. v enem dnevu, (op.n. – kar drži le v redkih primerih)

Minister je pritrdil, da si Slovenija prizadeva prenesti avstrijske dobre prakse tudi v Slovenijo.

 

Ivan Hribar, prokurist  Term Snovik, je povedal, da imajo 80% nočitev tujih gostov in da to ocenjujejo kot maksimum, saj si želijo ohraniti tudi domače goste, ki so zvesti in se radi vračajo. Ocenjuje, da je trenutna klima v državi pozitivna in ugodna za razvoj turizma in dokler bo Slovenija varna država, se nam ni potrebno bati upada obiska tujih turistov.

Minister je na tem mestu poudaril, da je Slovenija turizem tri šest pet kar pomeni turistično sezono 365 dni na leto, ki nam nosi velik potencial v primerjavi s sosednjo Hrvaško, ki ima izrazito sezono le 4 mesece na leto, od katere je odvisno kar 80% vsega hrvaškega turizma, kar je po njegovih besedah precej nevzdržna situacija.

Hribar poudarja, da turizem temelji na rezultatih spremenjenih gospodarskih razmer in dobre promocije na nacionalni ravni, da turizem daje sinergijske možnosti razvoja okolja, ker pa je turizem specifična panoga je zato potrebno izredno veliko vlagati in so potrebne subvencije. Ocenjuje, da je bilo do sedaj to narobe, ker vlaganje v turistične raziskave in razvoj niso bili priznani stroški pri olajšavah. 

Povzela in pripravila:
Nina Irt, stiki z javnostjo PKK