Družabni zimski večer v Šentvidu pri Lukovici

2320

Čeprav zima zagotovo še ni pokazala pravega obraza, upajmo, da bo malce snega natresla v februarju. V soboto 23. januarja je bilo v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici še kako veselo. Že okrasitev odra s peharjem jabolk in orehov skupaj z cekarjem  z oličkano koruzo ter domačo sobo ali kakor so dejali v starih časih hišo, stara dobra lončena kmečka peč, miza in stoli ter klopi okoli peči so dale slutiti, da se bo tokrat nekaj domačega godilo na odrskih deskah.  

In nas je Aleš Lebar popeljal v res čudoviti večer, tokrat že drugi folklorni koncert pod naslov “Družabni zimski večer”, ki so ga pripravili člani Folklorno kulturnega društva Lukovica. Z namenom spoznati se z plesi in običaji, se lepo imeti in videti koliko so napredovali v leti, ki je za njimi. Najprej so se nam zaplesali  člani FS Bočna pri Gornjem gradu, ki so nam predstavili večer na kmetiji. V poznem popoldnevu se možje zberejo, da bi igrali »durak« – igro s kartami. Ker jih predolgo ni domov in jih žene že pogrešajo, jih pridejo kar iskat… in potem že veste kako stvar teče, a so se možje odkupili z plesom in to zahodnoštajerskimi in gornjesavinjskimi plesi: En hribček bom kupil, Zibnšrit, Angelsko čaščenje, Poskočno polko in Ples s pasom.  V naše slovensko izročilo sodi poleg ljudske pesmi sodi jo še običaje in oboje so predstavili  pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski, ki je v lanskem letu praznovalo 60-letnico svojega delovanja. Poleg pesmi, ki sodijo k  staremu običaju frehu, ali rumplanju, ponekod tudi ofiranju, verjetno pa bi marsikdo pridodal še kakšno ime so nam zapeli še nekaj znanih pesmi, ki so jih včasih prepevali slavljencem ob godovih, saj na rojstni dan niso veliko dali. V času moderne tehnologije, ko se mladi  pogovarjajo samo še preko telefonov si sploh ne morejo predstavljati koliko se je bilo potrebno potruditi za dekle včasih, Da je bil ples drag so nam dokazali mladi plesalci Mladinske Folklorne skupine Kulturnega društva Svoboda Mengeš, ki so nam s spletom Ta potrkana obudilo spomin na čas, ko se je za solo ples godcu primaknilo cekine… Poleg tega so zaplesali še Mrzulin, Kovtre in Žakle šivat in na koncu Metvo plešejo. Da harmonika ni samo za moške nam je dokazala Ema Smolnikar, aktualna državna prvakinja na diatonični harmoniki s prijatelji, da smo se lahko malce zajeli sapo od številnega vrtenja in korakov levo in desno in sem ter tja. In ker na mladih svet stoji je zaplesala tudi otroška skupina Folklornega društva Lukovica z godcem Blažem, ki nas je popeljala na počitnice. A ne čisto navadne na počitnice v deželo štrkov, deželo prijaznih ljudi in številnih izvirov zdravilne  tople vode, v Prekmurje. Zato so nam najprej z besedo predstavili pokrajino, nato pa še zaplesali nekaj plesov iz okolice Beltincev.  Ples z izbiranjem,  Marko skače, ter plesa Čardaš in Točak polko. Ja, prav fletno se zavrtijo tile nadebudni mladi folkloristi. Včasih je blo vse drugač, kmečka hiša, je bila vedno polna na Gospodov dan kako pak, sorodnikov, sosedov, znancev  in prijateljev. Ženske so posedale okoli mize in peči, ustvarjale, klepetale tudi zapele so. Družile so se mnogo bolj kot danes, pa pr hiš je blo tud več otrok, tko, da so še snubci mal okol hodil. Tokrat smo se v mislih skupaj z odraslo skupino Folklorno kulturnega društva Lukovica  podali na obronke Menine planine, lahko pa tudi kam drugam v naši okolici, kjer  je bilo skoraj vsako zimsko nedeljsko popoldne rezervirano za ples in druženje. Tovrstni nedeljski plesi so znani le na območju naše ter sosednjih občin po meji s Savinjsko, zato so slovenska posebnost. Enkrat se je plesalo pri eni hiši v vasi, drugič pri drugi. Godci so bili praviloma iz vasi. Neredko je prihajalo do sporov zaradi nepovabljencev iz sosednjih vasi, ki so jih – bolj kot glasba – zanimala dekleta. Plesalo, pelo, pa tudi pilo se je do trde teme. Številni zapleti so se tudi ob pomoči plesa rešili in običajno so plesali na takšnih srečanjih plese Ceperle, Ta požugano, Krajcpolko in Špancir polko. Dve uri zanimivega programa smo tokrat zaključili z … ne, še prej so se organizatorji zahvalili vsem, ki so podali roko v pomoč, da so tokratni drugi folklorni koncert spravili pod streho. Občina Lukovica, Gostinsko podjetje Trojane, Čebelarstvo Vinko Nakrst, Trgovina Spina, Gostilna Škarja, Kulturno društvo Janka Kersnika Lukovica, Prostovoljno gasilsko društvo Prevoje, Krajevna skupnost Prevoje in še mnogi posamezniki so bili tisti, ki jih je bilo vredno omeniti. Nekateri so plese videli prvič, spet drugi so pohvalili napredek obeh domačih folklornih skupin, vsi pa smo uživali  v plesih in petju pevcev in plesalcev in ob spominih na že stare znane običaje, ki počasi tonejo v pozabo. Da plesi ne bodo šli v pozabo nam zagotavljajo kar tri generacije folklornih plesalcev od najmlajših preko mladinske do najstarejših in njihovo delo bom  z veseljem spremljali tudi še naprej.

djd

plesi_lukovica (14)

plesi_lukovica (7)

plesi_lukovica (9)

plesi_lukovica (12)

plesi_lukovica (8)

plesi_lukovica (16)

plesi_lukovica (18)

Oglasno sporočilo