Hribovšek in Tavčar 4islands končala na tretjem mestu

1736
Na Lošinju se je končala štiridnevna etapna dirka za gorske kolesarje 4islands, na zmagovalnem odru kategorije do 45 let pa je končala slovenska dvojica Boštjan Hribovšek in Luka Tavčar, ki sta dirkala v ekipi Calcit Team. Člana kamniške ekipe sta premagali le češka dvojica na prvem in belgijsko madžarska dvojica na drugem mestu. Druga Calcitova ekipa, ki je dirkala z imenom Calcit Scott Bike Team Veterana (prav tako kategorije do 45 let), tvorila pa sta jo Gregor Miklič in Aljoša Martinjaš, je osvojila 11. mesto.

Med sredo in soboto so štirje hrvaški otoki Krk, Rab, Cres in Lošinj gostili etapno dirko 4islands, kjer se je preizkusilo tudi veliko slovenskih gorskih kolesarjev v različnih kategorijah, Calcit Bike Team pa je imel tam dve svoji ekipi. Boštjan Hribovšek in Luka Tavčar sta tekmovala v ekipi Calcit Team, Gregor Miklič in Aljoša Martinjaš pa v Calcit Scott Bike Team Veterana. Obe dvojici sta se odlično spopadali s tekmeci, na koncu pa po štirih dneh, nekaj več kot 244 kilometrih in 5000 metrih premagane nadmorske višine, številnih ovirah, vožnji čez raznolike terene, vzponih in spustih v cilj prišli na tretjem oziroma enajstem mestu. Hribovšek in Tavčar sta za zmagovalcema zaostala nekaj več kot 33 minut, pred četrtouvrščeno dvojico Mitja Tancik/Gregor Dimic sta imela dobrih 17 minut zaloge. Miklič in Martinjaš sta za zmagovalcem zaostala eno uro in 40 minut.

Takole sta vsako od štirih etap »videla« Luka in Boštjan:

1. etapa: Krk

Štart prve etape je potekal neposredno v centru Baške na otoku Krku. Organizatorji so tekmovalce razdelili v štartne bokse po principu zgodnje prijave, zato sva midva štartala na cca 150 poziciji. V nasprotju s pričakovanji se je tekma začela odvijati takoj od štarta, kar je pomenilo veliko hitrost ob baški obali. Pridobila sva ogromno pozicij in na vrhu prvega in najlepšega vzpona sva že bila na četrtem mestu. Sledil je lov za ubežniki in postopoma sva predvsem na vzponih topila njihovo prednost. Najbolj značilen del etape je 15 minutni spust v Punat, ki ne dopušča počitka na razbitem terenu, posejanim s kamnom vseh velikosti in oblik. Uspela sva ga prevoziti brez defekta in v nadaljevanju sva s konstantno vožnjo uspela ujeti tretjeuvrščeno belgijsko-madžarsko navezo. Pred nami je bila druga polovica etape, ki je nama bila bolj pisana na kožo. S sodelovanjem nam je uspela hitra vožnja do cilja, za piko na i pa nama je uspel dober zadnji šprint, zaradi katerega sva osvojila odlično tretje mesto v etapi. Led je prebit, tudi štartna pozicija bo od sedaj naprej odlična, tako da se že veseliva nadaljevanja dirke na otoku Rabu.

2. etapa: Rab

Za drugo etapo smo se morali zbuditi nekoliko bolj zgodaj, saj je trajekt za otok Rab krenil že ob 7.00 zjutraj. Na Rabu smo prevzeli svoja kolesa, ki smo jih že prejšnji večer zaupali organizatorjem v baškem pristanišču. Etapa se je začela ob 10.30 in je postregla s še hitrejšim začetkom kot prejšnji dan. Z znano dvojico iz etape na Krku sva vozila prvi del etape na drugi, tretji poziciji, nato pa sva bila prisiljena spustiti njun tempo. Srednji del etape so zaznamovali slabi makedamski transferi, na katerih se nisva najbolje znašla in izgubila nekaj časa. Zadnja tretjina nama je spet postregla z zanimivimi tereni in nekaj res lepimi spusti, ki so nama dali novo motivacijo za zaključek dirke. V cilj sva pripeljala na tretjem mestu z majhno razliko do zasledovalcev, ki so nama danes kar pošteno dihali za ovratnik. Prednost v skupnem seštevku sva uspela povečati na dobrih 17 minut pred četrtouvršečeno dvojico po polovici dirke, da bi zadržala svoj položaj pa bo potrebnega še veliko trdega dela in tudi športne sreče.

3. etapa: Cres

Prihod na začetek tretje etape na otoku Cresu je bil, tako za organizatorja kot tudi za nas tekmovalce, največji logistični zalogaj, saj smo poleg otoka prvič menjali tudi hotel. Kljub temu zapletov ni bilo veliko in ob 10.30 smo začeli z najbolj fotogeničnim začetkom v seriji, saj smo štartali neposredno s trajekta v idiličnem pristanišču Merag. Najin plan je bil odpeljati čim bolj enakomerno dirko brez padcev v tempu. Že prvi klanec je s 300 m strmega vzpona naredil veliko selekcijo, ki sva jo dobro preživela v družbi že znane belgijsko-madžarske naveze. Tik pred mestom Cres sva zašla s sicer dobro označene proge, a sva na srečo hitro uvidela najino napako, se obrnila in priključila nazaj na traso. Sledilo je 20 km, ki sva jih prevozila brez družbe, potem pa sva na vzponu na Lubenice spet zagledala že znano mednarodno navezo. Ujela sva jih na hitri in vijugasti enoslednici, na dolgem spustu proti Martinščici pa sta nama s polnovzmetenimi kolesi žal ušla in prednost dobre minute ohranjala do cilja čez 25 km. Ta del etape je bil nama tudi najbolj všeč, saj je hiter in tehničen in s pametno vožnjo omogoča velikanski užitek. V cilj sva prišla zadovoljna na četrtem mestu, sva pa ohranila tretje mesto v skupnem seštevku in prednost povečala na 23 minut.

4. etapa: Lošinj

Kar prehitro je prišel na vrsto zadnji dan z najkrajšo etapo (43 km, 900 m vzpona) na otoku Lošinju. Organizator nas je prejšnji večer opozoril, da bo ta etapa mogoče tehnično celo najbolj zahtevna in res je bilo tako. Na asfaltnem vzponu se je naredila selekcija in spet sva bila v prvi trojki. Že prvi spust je terjal najvišjo stopnjo koncentracije in je bil še zahtevnejši zaradi velikih skal, ki so zoževale že tako ozek koridor in so po nekaterih informacijah bile posledica sabotaže. Po spustu počitka ni bilo, saj smo takoj zagrizli v novih 200 m vzpona po razbrazdani podlagi. Naklonina je ponekod presegla 30 % in najtežje dele je bilo potrebno prehoditi ob kolesu. Vrh klanca, potem pa nov spust, na katerem so čez največje luknje postavili palete. Srečno sva prepeljala vse brez defekta in se podala v drugi del etape, kjer pa so se začele težave. Najprej je meni (Luka, op. a.) razpadel ležaj v račni, nato sem zaradi defekta izgubil polovico pritiska v prednji pnevmatiki, za piko na i pa je Boštjan odlomil nosilec menjalnika 12 km pred ciljem. Težavo sva rešila tako, da sva skrajšala verigo in naredila fiksni pogon. Na klance je Boštjanu šlo odlično, na ravninah pa sem ga zaradi večje hitrosti »pošlepal« in do cilja sva prišla 12 minut in 40 sekund za zmagovalcema na osmem mestu. Na najino srečo sva prejšnje dneve odpeljala dovolj dobro, da sva ohranila tretje mesto v skupnem seštevku in se v cilju veselila prigaranega uspeha.

Besedilo in fotografije: PR Calcit Bike Team

Oglasno sporočilo